Na Twitterju se je razvila “zanimiva” razprava o slovenskem digitalnem portalu dLib. Ker Twitter seveda ne omogoča obsežnejše izmenjave misli, jo bom poskusil prenesti na blog. Da olajšam hiter vstop tistim, ki boste šele postali radovedni, naj vam pomagam z nekaj povezavami. Razpravo je pričel tviterat savicdomen s tviterja vredno, torej kratko kritiko portala dLib. Sicer pa lahko nadaljevanje njegove kritike sledite na njegovem tviterju. V bran portala smo se postavila tviterati imitation78, miha jesensek in fvnek. No in potem je Domen dobil pomoč, ko je še košček uničujoče kritike dodal tviterat tomazo4.
Čemu me je zadeva “pogrela”? Najprej pozitivno, ker odlično odkriva način odpiranja razprave o aktualni problematiki, ki jo omogoča tvitanje. Ker pa se mi zdi, da s kratkimi in emocionalno nabitimi besedami in sintagmami prav nič ne prispevamo k razreševanju morebitne problematike (če je in morda je prisotna), sem se odločil, da zadevi zagotovim nekoliko več prostora.
Tu naj nadaljujem s tistimi svojimi opazkami, ki pa so že posledica moje slabe volje. O uporabljenem jeziku tviteratov ne bi obširneje razpletal, čeprav se mi zdi, da so določene forme uporabljene brez potrebe. Drug razlog pa je vsebinski; čemu kritiki, zlasti taki, ki niso zgolj kritikastri in o stvari lahko tudi meritorno presojajo, raje ne izkoristijo možnosti in nekoliko obsežneje razložijo svoje pomisleke in pripombe. Sem stalen in hvaležen uporabnik dLiba in vesel, da smo ga Slovenci dobili. S tem pa seveda ne rečem, da je popoln, vsebinsko in oblikovno. Vendar zahvaljujoč spletu imamo poti, ko lahko k urejanju tega vsi učinkovito prispevamo. Portal dLib ima npr. svoj blog (osebno me sicer moti lokacija povezave nanj na spletni strani) in kritiki bi lahko svoje misli posredovali tako avtorjem in vzdrževalcem portala. In pridobili bi tudi uporabniki po poti nevsiljivega spletnega opismenjevanja.
V upanju, da bomo našli pot umirjenega dialoga, z veseljem čakam na komentarje.
No comments:
Post a Comment