Tuesday, December 26, 2017

Srečno 2018

Vsem bralcem,

vam želi vaš bloger Franc

Sunday, December 3, 2017

Kako se (bomo)(bodo) učili?

Nad naslovom članka Education Needs to Be Uber-ized avtorice K. McDonaldsove sem se najprej namrdnil. Najprej, ker premalo poznam preoblikovalno vlogo, ki jo Uber najbrž ima v modelih individualnega transporta, na drugi strani pa  izobraževanje postavljam na piedestal dejavnosti z izpostavljenim družbenim pomenom. In vendar sem nato ob prebiranju članka uspel premisliti marsikateri namig v članku in mu pritrditi, saj ponujeni vzorci vendarle predstavljajo možnosti dopolnjevanja izobraževalnih učinkov, tako v ciljih učenja kot usposabljanja. Posebno presojo vsekakor zasluži vse močneje prisotna ponudba učnih in z učenjem povezanih vsebin (osvajanje veščin, preverjanje pridobljenega znanja) na spletu, kot jih posebno izrazito predstavljajo tečaji MIT OpenCourseWare, ki so orali ledino in nadgrajene rešitve v Courseri, Khan Academy in podobnih. Bogata ponudba vsebin in pestrost pedagoških pristopov v digitalno temeljenem pouku vendarle v celoti ne odgovori na pomisleke, s katerimi pedagogi svarijo pred pogumnim napovedovanjem ugašanja klasičnega pouka na račun spletno posredovanih vsebin. Ker npr. socialni vplivi, ki polnijo klasično oblikovan razredni pouk vsekakor niso zanemarljivi in zamenljivi z zgolj avdiovizualno tehnološko ponujenim znanjem. Na drugi strani pa mi je zelo simpatično inovativno aktiviranje učenca od zgolj absobiranja vednosti do kreativnega soustvarjanja učnega procesa, v t.i. prostorih izdelovanja (»makerspaces«), katerih vlogo bi npr. prevzemala javna knjižnična infrastruktura. Ko postanejo lahko učne vsebine tudi manjši segmenti vedenj/uspobljenosti, ki jih pomagajo pri učencih dosegati specializirani, pogosto skozi ljubiteljstvo oblikovani veščaki.

Sunday, October 15, 2017

Dobra šola

Sploh se nam ni treba sramovati dosežkov našega šolskega sistema. Podatki, predvsem pa tabela iz članka Alexa Greya so dovolj zgovorni. OECDjevo tabelo sem v naših medijih zgrešil, a to bo najbrž moja napaka, čeprav, ko bi jo intenzivneje in ponovljeno objavljali, bi jo pa vendarle zasledil. In je vredna, da si jo ogledamo. V članku mi je posebno všeč prvi stavek:"...Svet je bolje izobražen kot kadarkoli prej, s stalnim porastom števila let, ki jih preživimo v šoli...". In to nekako povezujem z ugotovitvami S. Pinkerja, da je svet vse manj nasilen. 

Wednesday, September 20, 2017

Znanost, novinarstvo in demokracija

Bliža se začetek akademskega leta. Ko učitelj vzpostavlja prvi stik z avditorijem študentov je to morda prilika, da predstavi tudi svoj strokovni kredo. Ki na visoki šoli pri učitelju nujno korenini v raziskovalni izkušnji in je ta utemeljena na znanstvenih izhodiščih. In morda ni odveč, če učitelj študente prav v prvem stiku opozori na prostor v katerem znanje nastaja in se prenaša, vključno z javnostjo, ki naj bi bila v tej ali oni obliki končni uporabnik znanja. Na to misel me pripeljal nedavni video klip, ki je nastal na konferenci "Znanost, novinarstvo in demokracija: spopad z novo realnostjo" na Univerzi Rockefeller, kjer je imel učinkovit uvodni nastop znani ameriški znanstveni novinar, avtor številnih knjižnih prodajnih uspešnic in cenjen predavatelj Carl Zimmer. Kaj si predstavljam, da bi učitelj z razpravo ob tem posnetku lahko posredoval študentom. Predvsem izhodišča, ki jih Zimmer povzema tudi v svojem govoru, ko mladim začetnikom znanstvenega pisanja priporoča v petih točkah izhodišča za njihovo uspešno delo (v videu od min. 35:00 dalje). In ta načela so pač koristni napotki za vsakogar, ki radovedno išče novo znanje. In kaj še lahko ponudi taka razprava; to da spopad različnih interesov lahko ogrozi objektivnost informacije, pri čemer je izkrivljanje močno pod vplivom materialnih interesov, pa predsodkov, politike, verovanj... Opozoriti velja tudi na posebnosti sodobnega novinarstva, ki je z vstopom digitalnih medijev in družbenega mreženja postalo na eni strani bolj transparentno po drugi strani pa tudi bolj občutljivo na razširjanje lažnih novic (fake news). In končno, da spoštljivost do znanja ne sme prekriti kritičnosti do posredovane vsebine, kritičen do nje pa je seveda lahko le tisti z dovolj kilometrine pri njenem osvajanju.

Monday, September 4, 2017

Splet Wonkhe za visoko šolstvo

Če vam je blizu tematika visokega šolstva, bodisi v zadevah organiziranja, upravljanja, kadrovanja in vrednotenja sistema, boste našli veliko zanimivega na spletu Wonkhe

Sunday, August 27, 2017

Konceptni načrt

Program "konceptni načrt" (Concept Map) vam bo omogočil, da si boste v grafični obliki pripravili miselni/konceptni vzorec kot koristno pomoč pri pouku.

Sunday, August 20, 2017

Digitalni pouk

Če ste se odločili, da boste svoj dosedanji, klasični model pouka obogatili z digitalnimi elementi, vam bodo najbrž pomagali nasveti v tem prispevku

Monday, August 14, 2017

O študentskem ocenjevanju učiteljev

Študija B. Uttla in sod. o učinkovitosti učiteljev osvetli nekatere predpostavke:
- študenti se ne naučijo več od učiteljev, ki so boljši v študentskem ocenjevanju učiteljev (ŠOU);
- starejše meta-analize korelacije med ŠOU in učno učinkovitostjo niso ustrezne;
- ponovna analiza nekdanjih meta-analiz pokaže, da ŠOU ocena razloži komaj kakšen procent variabilnosti v učinkih učenja študentov;
- nova meta-analiza (z multisekcijsko metodo) pokaže, da povezave med ŠOU in učnimi rezultati študentov ni.

Sunday, August 6, 2017

Obrnjena učilnica - da ali ne?

Praksa obrnjenega učenja ali obrnjene učilnice ("flipped classroom") se vse bolj uveljavlja. Je pa njen prodor vendarle obotavljiv in to predvsem zato, ker nima zgolj prednosti, ampak tudi slabosti. O dobrih in slabih straneh tega učnega načina  pripoveduje prispevek M. Aceda. In če vas bodo pomisleki omajali, naj vendarle velja ugotovitev avtorja v zaključku, da je način odprtega učenja lahko zelo učinkovit, zlasti pa je uporaben v samostojnem učenju. 

Digitalni pripomočki za dementne

Vse več digitalne opreme, ki jo dnevno nosimo na sebi ali s seboj (telefoni, ure...) je v uporabi tudi za namene varovanja zdravja. Članek L. Hassana in sod. nam predstavi, kako bo mogoče s temi pripomočki v prihodnje pomagati zlasti pri starostni pozabljivosti - demenci.

Sunday, July 30, 2017

Dnevnik vam bo koristil

Prav učiteljem je zelo dobrodošlo spletno orodje za pripravo dnevnika. Bodisi za zapisovanje obvez, trenutnih miselnih prebliskov ali pa za zaresno kronološko beleženje dnevnega dogajanja. Splet nam za ta namen ponuja dobra orodja in šest popularnejših boste našli v tem ETML zapisu. Sam že nekaj časa uporabljam Keep, a ker ostalih ne poznam sem se namenil, da jih preskusim.  

Tuesday, July 11, 2017

Učni materiali na spletu

Po blogu  Educational Technology and Mobile Learning povzemam nekaj priporočil za dostop do učnih materialov (takih, ki so prosto dostopni ali pa plačljivi za dostopno ceno):

1. OER Commons
Open Education Resources (OER) Commons je odprtodostopna platforma za različne učne vsebine, ki so bodisi v javni rabi ali pa licencirane v Creative Commons.

2. Bookboon 
je objavil preko 1.000 učbenikov v prostem dostopu.

3. Wikibooks
Wikibooks vsebuje več kot 2.000 knjig in drugih učnih materialov.

4. Open Textbook Library
ponuja bogat nabor brezplačnih učbenikov.

5. MERLOT
MERLOT je ena od najbogatejših zbirk prostodostopnih učbenikov, ki so smiselno katalogizirani po tematiki.

6. TextBookGo
je pogosto označen kot "številka ena" vir za elektronske učbenike.

"DA" za nove izobraževalne tehnologije

Pogosto slišimo ugovor, da nas uporaba novih tehnologij, zlasti v informatiki in še posebej v povezavi z izobraževanjem, poneumlja. Na nekatere teh pomislekov se je na kratko odzval (in jih ovrgel) Stephen Downes na svojem spletu.

Monday, July 10, 2017

Blog za učitelje

Vsekakor bi učiteljem priporočil blog Learnosity; veliko koristnih idej in dobrih povezav.

Monday, June 26, 2017

Zgodovina in filozofija izobraževanja

Uporaben pogled v zgodovino in filozofijo izobraževanja, ki je nastal na Univerzi Oregon.

Morda kakšen MOOC, ki ga še niste poznali

Ponudba “množičnih in odprtih spletnih predavanj” (MOOCs) se nezadržno širi. Morda pa v tem spisku vendarle najdete kakšno spletišče, ki ga še niste poznali.

Tuesday, June 20, 2017

O Wikipediji v učnem procesu.

Nedavno objavljena študija o vlogi Wikipedije (W.) v študijskem procesu, ki so jo pripravili v Avstraliji, kaže na rast zaupanja v ta vir znanja. Zaradi nezaupanja v zanesljivost tega vira, ki ga je bilo mogoče opazovati med leti 2003 in 2010 in ko so ta vir zavračali zlasti učitelji, se v nadaljevanju do danes krepi uporaba W. tudi v učnem procesu.

Sunday, March 5, 2017

Družbena omrežja pri študiju

Splošna vpletenost v družbena omrežja, v katerih dnevno sodelujemo ima seveda tudi specifične posamične vplive na določene dejavnosti. Nekoliko starejši razmislek Jeffa Dunna v reviji Edudemic o neugodnih in ugodnih vpliv družbenih omrežij v izobraževanju je vsekakor trajno aktualen. Avtor našteje pet neugodnih in pet ugodnih vplivov mreženja na študente, kaj odtehta pa je seveda vsakomur prepuščena presoja:
1. Študent se pretirano osredotoča na informacije, ki mu jih zagotavljajo splet in družbena omrežja, kar seveda pomeni zmanjšan vložek v študij in pomnjenje.  
2. Istočasno spremljanje omrežja ob študiju omejuje učinkovitost osnovnega početja, saj se zmanjšuje koncentriranost zaradi množice informacij, ki jih prinašajo spletni viri.  
3. Več časa kot preživijo študenti na spletu manj imajo prilike za osebno druženje z vrstniki, to pa pomeni izgubo vplivov, ki jih ima osebna komunikacija. Pomembno se zmanjšuje njihova sposobnost ustvarjanja osebnih stikov.
4. Popularnost sodelovanja v družbenih omrežjih in način posredovanja informacij v njih zaradi hitrosti in površnosti zmanjšuje kvaliteto ubesedene misli.   
5. Prenos osebnih podatkov in varljiv občutek anonimnosti zmanjšuje kritičnost do zapisanega v družbenih omrežjih. To pa med drugim lahko pomeni izdajo slabosti, ko npr. to izkoristijo potencialni zaposlovalci, ki analizirajo aplikantove spletno publicirane izdelke.
Med pozitivnimi vplivi pa seveda velja poudariti te:
1. Preko družbenih omrežij se brez dvoma poveča obseg in v določeni meri tudi kvaliteta sodelovanja med študenti. Poveča se hitrost izmenjave informacij, s tem produktivnost in izboljša se delo v skupinah.  
2. Omrežne aktivnosti naučijo študente veščin, ki so koristne v poslovnem svetu; povečujejo obseg stikov med ljudmi in izboljšajo možnosti kariernega zorenja.
3. Pri delu z informacijskimi tehnologijami se študenti dobro seznanijo s opremo, ki jih bo neogibno spremljala vse kasnejše življenje.
4. Predstavitev lastnega profila je veščina, ki je učni proces ne nudi, lahko pa študentom koristno pomaga v kasnejšemu kariernemu predstavljanju na spletu
5. Osvojitev različnih vsebinskih (grafičnih, zvočnih, tekstovnih) medijev na spletu študentom zagotavlja možnosti predstavitve svojega ustvarjanja na spletu in istočasnega pridobivanja sprotnih odzivov vrstnikov, ne nazadnje pa je v pomoč v priložnostih, ko sami splet uporabijo kot poučevalno orodje. 

Saturday, February 11, 2017

Bodimo razpravno zmernejši

Tale Edionwejin prispevek o spletnem diskusijskem komuniciranju mi je res všeč; ne, kar strinjam se z njim. Res bi bilo potrebno najti načine, kako razprave v spletnih medijih, tako v družbenih omrežjih kot v spletnih časnikih, narediti tolerantnejše. Pa brez potuhnjene želje po cenzuriranju. Seveda politično temeljene razprave razpihajo žerjavico in ker so seveda ponavljajoče predvolilne "vaje v slogu" sestavina demokratičnega okolja, je različnost v stališčih in nato v izjavah razumljiva. A nova spoznanja o vplivanju na javno mnenje so žal povečala ostrino in priklicala načine zlorabe spletne komunikacije. Tu zadeva zlahka zaide v področje manipuliranja. Edionwejina napotitev, da se posvetimo priporočilom, ki jih ponujajo pri Living Room Conversations vsekakor ni od muh.  

Sunday, February 5, 2017

Quo vadis, Domine?

Namesto, da mediji z navajanjem podatkov o naraščanju interesa za prebiranje Mein Kampfa puščajo  v javnosti zaskrbljujoče sporočilo, bi bilo bolje, ko bi se zamislili nad opozorili, ki sta nam jih v svojih delih zapustila Orwell in Huxley in nam jih v spomin kliče sveža komunikacijska praksa spletnega družabnega mreženja. K sreči, če prisluhnemo svežim novicam, Orwellova dela v svetu ponovno dosegajo rekordno prodajo.  Ko prebiram članek o novi niši psihološke znanosti, o psihometriki, me namesto občudovanja predstavljenih dosežkov obhaja preganjavica. Bodo Big Data zadeva, ki nas bo torej poslej določala in nas bodo kreatorji javnega mnenja usmerjali in obvladovali s psihometriko? Poznavalci pomirjajo, da so ta vedenja in tudi praksa na voljo že kar nekaj časa pa niso omogočila bistvene prevlade enega pola nad drugim. Vendarle, kot v fizičnih dosežkih, včasih zelo droben zasuk v vadbenem protokolu lahko prinese temeljite rezultatske premike. In če se ti posledično prelevijo v težko popravljive družbene in ekonomske posledice, je sklenjen krog skrbi najbrž upravičen. Predstavljam si lahko in predvsem bi raje videl, ko bi izjemne intelektualne dosežke, kot je omenjena psihometrika, uporabili npr. v izobraževalne namene, namesto da si jih prilaščajo politiki za svoje manipulativne namene. To pač ni prijeten občutek. In to potem ko smo se še pred nedavnim lahko navduševali nad člankom, ki govori o osupljivem napredku na področju strojnega prevajanja.

Sunday, January 1, 2017

Srečno 2017

Bralcem želim v novem letu veliko dobrega.