Friday, May 29, 2009

Študentska ocenjevanja

Odnos učitelj:študent je pogosto "zabeljen" tudi z razvpitimi študentskimi ocenami; bodisi s tistimi vsakoletnimi uradnimi, ali drugimi, ki jih nekateri učitelji izvedejo s študenti sami. Da je zgodba podobna povsod po svetu, je mogoče razbrati iz simpatičnega blogovskega zapisa tega ameriškega astrofizika.

Prebrati velja tako njegov zapis, kot komentarje. Istočasno pa bi opozoril na dobrodošlo možnost, kako lahko učitelj z blogom reagira oz. polemizira s študenti, ki so, ker so pač anonimni (in anonimnost je v tem primeru treba absolutno spoštovati!) ne le zgolj kritični, ampak neredko tudi žaljivi, predvsem pa krivični do učitelja, pogosto tudi do predmeta. Če ostane njihova kritika nekomentirana pušča samo obojestranske frustracije, zato velja včasih študentom vendarle njihove pomisleke tudi komentirati in prav zato se mi zdi praksa blogarskega komuniciranja koristna. In treba je povedati, ameriški učitelji jo obsežno uporabljajo.

Sunday, May 17, 2009

Kratek intervju z Dawkinsom

Twitter je prinesel v spletno skupnost zanimiv način sporočanja, ki ga sicer posnema iz SMS sporočil in kaže morda na nek apriorni in naraščajoč odpor ljudi do dolgoveznega govorjenja. Zahteva kratke in morda zato bolj premišljene stavke.  Ali se bodo npr. politiki zamislili nad uveljavljanjem te nove prakse? Pa to vprašanje ni vsebina tega zapisa. Ideja je drugje: da postaja kratka informacija popularna tudi sicer; značilen primer je BBC video serija Five minutes with…, ki omejuje intervjuje z znanimi sogovorniki na vsega 5 minut.

Za primer naj uporabim intervju novinarja Matthewa Stadlena z Richardom Dawkinsom o smrti, dobroti in smislu življenja… 

Monday, May 11, 2009

Medgeneracijska komunikacija

SDVD (Slovensko društvo za visokošolsko didaktiko) in podjetje Humus vabita na strokovno delavnico »Tudi študentje niso več, kar so bili (o izzivih medgeneracijske komunikacije)«. Dovolim si narediti reklamo za prireditev in povem, da bo delavnica potekala na Fakulteti za elektrotehniko, Tržaška 25, Ljubljana, v sredo, 16. septembra 2009.

 

Še kako se strinjam z izhodiščno tezo o potrebi medgeneracijske komunikacije v sodobnem, zlasti pa v prihodnjem izobraževalnem procesu. Vendar bi na medgeneracijski konflikt pogledal skozi dodatno optiko, ne zgolj skozi razmerje učitelj : učenec, ampak tudi skozi potrebo vzpostavljanja neke druge komunikacije, namreč med učitelji različnih generacij učencev. V tem primeru gre manj za medgeneracijski konflikt in bolj za komunikacijski konflikt.

Pravkar smo v visokošolskem izobraževanju priča dvema močnima pretresoma z izrazitim vplivom na kvaliteto učnega procesa; na eni strani gre za močan prodor IKT (informacijsko komunikacijske tehnologije), ki kulminira v novi paradigmi e-pouka, na drugi strani pa se v širšem prostoru srečujemo z reformo s konfliktnim priokusom, namreč z bolonjsko prenovo. In povrhu je stvar dodatno in nepričakovano zabeljena še z zakonodajo v nastajanju oz. prenavljanju in z recesijskimi težavami v ekonomskem in družbenem prostoru. Skoraj katastrofičen scenarij!

Kaj želim opredeliti v svoji tezi komunikacijskega konflikta: predvsem vsakršno pomanjkanje razprave o vzrokih krčev pri uveljavljanju domače bolonjske reforme. To gledam predvsem v luči opuščenega razmisleka o potrebnih spremembah v srednješolskih programih, ki bi povečale, ali pa vsaj omogočile pozitivne reformne učinke bolonjske prenove. Tu mislim na metodološke rešitve v učnem procesu, saj vemo da naj bi bolonjsko reformo spremljalo nekaj spremenjenih metodoloških pristopov, za katere bi bilo koristno ko bi zasnutke sprememb v načinu dela uveljavili že v srednji šoli. Izraziteje pri tem mislim na delo v majhnih skupinah, na seminarsko delo in na spremenjen režim preverjanja znanja. Žal lahko ugotavljamo, da te ključne sestavine bolonjske prenove slabo uveljavljamo celo v samem bolonjskem programu, praktično neobstoječ pa je dialog in prilagajanje med stopnjami šolanja.

Naj v tem trenutku izostrim samo eno takih potencialnih težav, namreč neučinkovito introdukcijo IKT v pouk. Najprej je generacijski diferencial učiteljskega kadra na srednji stopnji in na visoki stopnji tolikšen, da je majhna možnost, da bodo pridobljene veščine IKT, ki so poleg vsega izrazito kratkega življenjskega veka torej hitro kvarljive in so bile učencu npr. posredovane v srednji šoli, na visoki stopnji ustrezno izkoriščene zaradi pomanjkanja ustrezne kompetence učiteljev na tej stopnji. Pri njih za ta namen niso zagotovljene ne ustrezno doizobraževanje, ne materialne osnove za rabo IKT aplikacij (npr. pomanjkanje kadrov za tehnično podporo) in ne komunikacija med obema naboroma učiteljev na srednji in na visoki stopnji. In na drugi strani: v kolikšni meri učitelji srednje stopnje lahko presodijo potrebe nadaljnjega izobraževanja. K temu se običajno pridruži še pestrost kompetenc, ki je vezana na različno kvaliteto srednjih šol zaradi vpliva regionalnih in administrativnih razlik; in marsikaj bi se lahko še dodalo.

Rad bi videl, da se v svoji črnogledosti motim. Blogi imajo možnost komentiranja in zato računam, da me kdo pouči, kako je drugače, kot to vidim skozi svoja očala. Morda lahko komentarji pomagajo k poglobitvi diskusij na delavnici in morda bi tudi na forumu SDVD  lahko do jeseni obogatili nabor vprašanj z dodatno razpravo in dodatnimi izzivi.

Monday, May 4, 2009

Ali je bilo doslej vse potrebno storjeno, ko govorimo o gripi

Ko poslušam gosta v današnjih Odmevih na temo nove gripe v svetu in v Sloveniji čutim dileme, s katerimi ju sooča voditelj in poskušam podoživeti zadrege katerim sta ob njegovih,  na trenutke nerodnih vprašanjih,  izpostavljena. Zavedata se, da ju lahko že jutrišnji dan demantira v njuni današnji gotovosti, da pri nas nove gripe (še) ni.  Razumem lahko, da ju to obvezuje, da govorita na način, ki ne bo sprožil strahu ali celo panike v javnosti, na drugi strani pa seveda želita, da bosta ob morebitnem zasuku realnosti ohranila strokovno verodostojnost. Do neke mere jima priznam uspešnost pri lovljenju ravnotežja. Nezadovoljen pa sem ostal v točki ko sta, na vprašanje ali so o dogajanju ustrezno obveščene šole, odgovorila, da ta trenutek za to ni potrebe. Tu bi sam ravnal bistveno drugače; tudi zaradi zadrege v kateri so, predstavljam si, učitelji. Tisti, ki poučujemo vemo, kako težko je včasih za marsikatero snov zagotoviti ustrezno motivacijo med učenci. Trenutna situacija, ko so mediji polni tovrstnih novic in ko je gripa pogosta tema siceršnjih pogovorov v javnosti pa mladino ta tematika nedvomno zanima. Učitelji bi najbrž bili hvaležni, ko bi jim npr. na IVZ ali v Ministrstvu za zdravje pripravili osnovno informacijo o pričakovanem infekcijskem obolenju, o splošni protiinfekcijski preventivi in o zdravljenju, saj bi ob trenutni izostreni radovednosti povedano mladim veliko učinkoviteje “sedlo” v spomin. Izgubljena je morda pomembna priložnost tako za šolo kot za tiste, ki skrbijo za javno zdravje.