Odnos učitelj:študent je pogosto "zabeljen" tudi z razvpitimi študentskimi ocenami; bodisi s tistimi vsakoletnimi uradnimi, ali drugimi, ki jih nekateri učitelji izvedejo s študenti sami. Da je zgodba podobna povsod po svetu, je mogoče razbrati iz simpatičnega blogovskega zapisa tega ameriškega astrofizika.
Prebrati velja tako njegov zapis, kot komentarje. Istočasno pa bi opozoril na dobrodošlo možnost, kako lahko učitelj z blogom reagira oz. polemizira s študenti, ki so, ker so pač anonimni (in anonimnost je v tem primeru treba absolutno spoštovati!) ne le zgolj kritični, ampak neredko tudi žaljivi, predvsem pa krivični do učitelja, pogosto tudi do predmeta. Če ostane njihova kritika nekomentirana pušča samo obojestranske frustracije, zato velja včasih študentom vendarle njihove pomisleke tudi komentirati in prav zato se mi zdi praksa blogarskega komuniciranja koristna. In treba je povedati, ameriški učitelji jo obsežno uporabljajo.
Ja, seveda je treba ocene študentov komentirati. Saj gre ali pa vsaj moralo v odnosu učtelj/študent vedno iti za dvosmerno komunikacijo. Kadar je komunikacija enosmerna, je to znak, da je nekaj narobe. Celo pri podajanju znanja mora biti komunikacija obojesmerna - če je enosmerna, se mora učitelj vprašati, kje ga lomi - bodisi je nekaj narobe s predmetom samim ali pa z njegovim podajanjem.
ReplyDeleteIn tako je tudi pri študenskem ocenjevanju. Smisel dobi šele s povratno informacijo. Ker vsak zato ima svoj zakaj. Razen tega bodo šele na tak način študentje dobili občutek, da njihovo ocenjevanje nekdo prebere in si ga tudi vzame k srcu.
Jaz mislim, da je blog sicer v redu rešitev, še boljši pa je neposreden pogovor.
@ Blitz: Všeč mi je utemeljitev smisla repliciranja, da bodo "...na tak način študentje dobili občutek, da njihovo ocenjevanje nekdo prebere in si ga tudi vzame k srcu." In tudi zato se mi zdi npr. blog koristna rešitev, ker neposreden pogovor pogosto ne steče, ali ne vsaj pri vseh enako, blog pa morda za sodelovanje opogumi tudi tiste, ki npr. nočejo izstopiti iz svoje anonimnosti.
ReplyDeleteBTW.: to je tudi skoraj edina prilika, kjer zagovarjam anonimnost bloganja :-)