Sunday, September 18, 2016

Naredimo znanje dostopnejše

Ob nedavni izkušnji, ko sem se čudil, kako lahko v dnevnem časopisju najdejo prostor tudi zelo nekorektne, celo zavajajoče informacije, me je zelo pritegnil tale članek z nasveti, kako je mogoče relevantno znanje narediti bolj transparentno in dostopno. Samo v pojasnilo mojega ogorčenja: pri omenjeni časnikarski izkušnji govorim o neracionalnem pisanju o škodljivih vplivih mleka kot sestavine človekove prehrane, ki je pod naslovom "Kravje mleko (je dobro za teličke)" izšlo v Delu 13. avgusta letos. No, k sreči so na omenjeno pisanje sledile kompetentne zavrnitve iz stroke.

Vendarle pa sem se prav ob tem primeru znova zamislil, kako pomembno je, da tudi objave znanstvenih raziskav najdejo pot do celotne javnosti, ne zgolj do kolegov raziskovalcev. In prav zato me je toliko bolj pritegnil članek Taitove in Wojcikove, ki zagovarjata odprti dostop kot mehanizem neoviranega posredovanja raziskovalnih dosežkov vsem, ki jih ti morda zanimajo. Veljati bi moralo ključno načelo t.i. odprte znanosti, da je znanje, ki nastaja v finančnem okolju javnega financiranja javna dobrina. Torej dostopna vsem, ki so jo kot davkoplačevalci vendarle že plačali.

Res pa je tudi, da bi stroke morale v večji meri vzpostavljati pretok znanja, ki ga ustvarjajo tudi po poti poljudnega pisanja. Zlasti zato, ker današnja praksa sili raziskovalce, da svoje dosežke prednostno objavljajo v angleškem jeziku. V okoljih manjših (zlasti neanglofonskih) narodov je zato toliko pomembnejše, da svoje dosežke predstavijo tudi v maternem jeziku. To sem pred časom v nekem drugem dialožnem tekstu že skušal poudariti. In še dragocenejše bo, če bo tak tekst pripravljen v poljudni, trde teorije in podatkov razbremenjeni obliki. Kot je to učinkovito izrazil Einstein: "If you can’t explain it simply, you don’t understand it well enough."

Sunday, September 4, 2016

Koristni (poučni) linki

Nekaj zelo koristnih povezav do spletov s poučevalnimi vsebinami najdete  >tukaj  in  >tukaj.

Tuesday, June 7, 2016

Materinščina da, a tudi dvojezičnost...

Če sem v prejšnjem tekstu skušal poudariti pomen v akademski rabi uporabljenega maternega jezika za njegovo učinkovito vključitev v strojno prevajalno prakso, bi obdelal še neko drugo, pravzaprav zelo drugačno tezo.

 Namreč uporabil bi rad kot argument oz. kot zagovor slovenščine možnost in nujnost njenega mesta v uveljavljanju dvojezičnosti. In to ne zgolj kot možnost ohranjanja materinščine, ampak kot vzvod oz. kot učinkovito vzgojno in izobraževalno orodje, ko zagotavlja dvojezičnost človekovo intelektualno in osebnostno rast. Številne raziskave v novejšem času namreč nedvoumno dokazujejo, da je odraščanje v dvojezičnem ali celo večjezičnem okolju izjemno učinkovito za kognitivni razvoj mladega organizma. In če se oprimemo te teze, moramo na glavo postaviti trenutne cilje prestrukturiranja jezikovne prakse v našem šolstvu. Ko namreč ni več toliko pomembno, na kateri stopnji internacionaliziramo šolstvo, ampak kako in kdaj se sploh lotimo internacionalizacije jezikovnega sporazumevanja. In zopet ne prednostno zaradi komunikacije, ampak zaradi izjemne vloge jezika v njegovi izobraževalni vlogi potenciranja intelektualne rasti in socialne umestitve. To pa pomeni, da postane jezik kot posrednik znanja sekundarni cilj, izza vzgojnoizobraževalnega.

 Umestitev tega koraka je potemtakem tudi jasna; zgodi se naj čim hitreje, ko že v najzgodnejšem obdobju odraščanja soočimo otroka ob maternem vsaj še z enim tujim jezikom. To pridobljeno znanje bo nato vsekakor dobrodošlo po vsej izobraževalni vertikali. Saj nato na akademski ravni dodatno rešuje tudi posebne funkcije tujega, nematernega jezika, ki je v mislih in na jeziku vsem razpravljavcem v trenutnem popularnem dialogu. Namreč zaradi posebne vloge, ko zagotavlja jezik prenos inovativnega govora in sporazumevanja v znanstvenem okolju obvladovanem (danes še) z edinstveno linguo franco, ki jo predstavlja angleščina. Namreč »danes še«, že jutri s povsem drugačno pragmatiko, kot jo napovedujejo učinkovita strojnoprevajalna komunikacijska orodja, ki bodo izničila morebitne segregacijske dileme.

Monday, May 30, 2016

Materinščina je ena...



V zadnjih tednih se je v medijih okrepila razprava o pomenu maternega jezika, konkretno slovenščine, v našem akademskem okolju. Tematika, v ozadju sicer trajno prisotna, je močneje stopila v ospredje zaradi najavljene prenove univerzitetne zakonodaje, ki naj bi bolj na široko kot doslej odprla vrata tujim jezikom, predvsem seveda angleščini, v naše visokošolske predavalnice. Temo so v nekaj zaporednih prispevkih v dnevnem časopisju obdelovali tako člani akademske skupnosti, posebno izrazito slovenisti pa predstavniki resornega ministrstva, a vrh razprave je vsekakor bil obsežnejši prispevek rektorja ljubljanske Univerze v SP časnika Delo.
Tema je nedvomno pomembna, zadrežna pa zato, ker je kljub notranji konfliktnosti mogoče pritrjevati argumentom obeh strani.  Prav zaradi tega se ne želim ujeti v past kritik, saj nimam absolutnih ugovorov.

Najbrž bi bila koristnejša od trde kritike predvidenih ukrepov v novem zakonu s strani posameznih razpravljavcev njihova ponudba alternativnih rešitev za sporne ukrepe pri sicer smiselnih ciljih, ki jih želi zakon uveljaviti. Po svojem razumevanju npr. ne morem ugovarjati predavanjem (tudi v obsežnejšem penzumu) eminentnih raziskovalcev iz tujine na naših univerzah v njihovem maternem  jeziku pa če je ta angleščina, francoščina ali kitajščina. Kot se mi na drugi strani zdi sporno predavanje slovenskega predavatelja v angleščini, ko je ne obvlada na ravni »drugega maternega jezika«, torej v katerem ni sociolingvistično identificiran, kot temu rada reče stroka.
      
Prav zato, ker v svojem razumevanju problematike težko najdem ugovore s katerimi bi lahko pobijal nasprotujoče si teze drugih razpravljavcev naj se omejim na zgolj en argument, ki pa ga v prebranem pisanju pogrešam, pomeni pa močno utež v tehtanju pomena vzdrževanja in utrjevanja maternega jezika (in to katerekoli materinščine, ki jo ljudje želijo v splošnem ugašanju svetovnega jezikovnega nabora vendarle ohraniti) pri pouku in v znanosti. Predvsem zaradi dogajanja, ki smo mu sicer že priče, ki bo pa jutri splošna, prevladujoča praksa.

V mislih imam trend vse močnejše krepitve t. i. strojnih prevajalnikov, ki postajajo vse učinkovitejši, zanesljivejši in v obliki simultane zvočne komunikacije (tekst --> govor; govor --> govor)  izjemno obetavni. Iz lastne izkušnje, ki seveda ni ne jezikoslovna in ne računalniška, ampak izrazito uporabniška, čutim,  da je kvaliteta prevedenega izrazito vezana na obseg napora lokalnih razvijalcev teh prevajalnikov in seveda na razvitost prevajalnih algoritmov. Do takega vtisa me je pripeljala tudi izkušnja, ko je določen tekst, ki sem ga prepustil v strojno prevajanje, bil kvalitetnejše preveden, če sem kombiniral več izvornih in ciljnih jezikov.

Pri Google prevajalniku prostodušno priznavajo, da vsi jezikovni pari v njihovem naboru preko sto jezikov zdaleč niso enakovredni, ne v zvestosti prevoda in ne v njegovi transparentnosti. Tako naj bi bila posebno učinkovita para francoščina v angleščino ali italijanščina v angleščino. Posebno mi je ta razlika v učinkovitosti padla v oči, ko sem primerjal uspešnost prevedenega teksta v evropskem prevajalniku iTranslate, ki vzporedno ponuja več prevodov, najverjetneje produktov različnih prevajalnih algoritmov.
 
Laično si predstavljam, da ko bodo prevajalni algoritmi še bolj dorečeni in ko bodo spletne prevajalnike povezali z najmočnejšimi tekstovnimi podatkovnimi bazami npr. z računalnikom Watson, bo seveda učinkovitost predvsem pa dorečenost prevedenih tekstov še večja.
In tu smo v koraku, ko postane pomembna zaveza vsakega ustvarjalca zapisanega teksta, ki želi ohraniti svoj jezik tudi v prihodnje, da svoj tekstovni proizvod, zlasti ko gre za strokovni tekst oblikuje tudi v svojem maternem jeziku. Govorim o ZAVEZI. In tako kot vsakemu aspirantu v znanosti njegovi učitelji in starejši vrstniki zelo kmalu in prednostno dopovedo, da mora za učinkovit prenos in s tem prodor njegove misli, ideje ali inovacije, zadevo zapisati v jeziku z največjim znanstvenim bralskim zaledjem, t. j. v angleščini, bi bilo treba vsakemu avtorju iz neangleškega zajetja istočasno zabičati, da ta tujejezični prispevek vzporedno pripravi tudi v svojem maternem jeziku. In seveda, da poskrbi, da ta verzija teksta najde enakovredno pot do bralstva (in tudi do vseh digitalnih prevajalnih strojev). Tudi v tej luči se pokaže, kako pomembna je iniciativa odprtega dostopa do vsakega znanstvenega testa, predvsem takega, ki je nastal v okolju javnega financiranja.

Prav enako zahtevo naslavljam na vse učitelje, da svoje učne materiale, klasične papirne ali digitalne, obvezno pripravljajo v slovenskem jeziku.

Brez velikih besed o narodni zavesti je dovolj zavedanje, da le intuitivno obvladovanje maternega jezika zagotavlja vrhunsko kognitivno moč in da nam bo v prihodnjem obdobju vse obvladujoče IT zagotovljena enakopravna udeležba v globalnem pretoku inovativne misli le z visoko razvito, akademsko zrelo materinščino.      

Saturday, April 2, 2016

Iskalnik MOOCov

Spletna stran Class Central nas obvešča o aktualni ponudbi t. i.  množičnih in odprtih spletnih predavanj (Massive Open Online Courses – MOOCs) . V nabor vključujejo vsebine tudi najuglednejših ponudnikov spletnih predavanj (npr. Harvard, MIT, Berkeley, Cornell, Princeton, Georgia tech, John Hopkins...). Trenutno je vključenih 400 univerzitetnih ustanov iz vsega sveta, 2500 predavateljev in 1800 tečajev.

Thursday, December 31, 2015

Vse najboljše!

Vsem bralcem želim v novem letu 2016 veliko zdravja in osebnega zadovoljstva, vaš bloger Franc.

Sunday, June 7, 2015

Odprtodostopni učni materiali v nemščini

Vsem, ki lahko uporabljate spletne učne materiale v nemškem jeziku, svetujem ogled seznama portalov z odprtodostopnimi učnimi viri na blogu iRIGHTSinfo