Saturday, February 11, 2017

Bodimo razpravno zmernejši

Tale Edionwejin prispevek o spletnem diskusijskem komuniciranju mi je res všeč; ne, kar strinjam se z njim. Res bi bilo potrebno najti načine, kako razprave v spletnih medijih, tako v družbenih omrežjih kot v spletnih časnikih, narediti tolerantnejše. Pa brez potuhnjene želje po cenzuriranju. Seveda politično temeljene razprave razpihajo žerjavico in ker so seveda ponavljajoče predvolilne "vaje v slogu" sestavina demokratičnega okolja, je različnost v stališčih in nato v izjavah razumljiva. A nova spoznanja o vplivanju na javno mnenje so žal povečala ostrino in priklicala načine zlorabe spletne komunikacije. Tu zadeva zlahka zaide v področje manipuliranja. Edionwejina napotitev, da se posvetimo priporočilom, ki jih ponujajo pri Living Room Conversations vsekakor ni od muh.  

Sunday, February 5, 2017

Quo vadis, Domine?

Namesto, da mediji z navajanjem podatkov o naraščanju interesa za prebiranje Mein Kampfa puščajo  v javnosti zaskrbljujoče sporočilo, bi bilo bolje, ko bi se zamislili nad opozorili, ki sta nam jih v svojih delih zapustila Orwell in Huxley in nam jih v spomin kliče sveža komunikacijska praksa spletnega družabnega mreženja. K sreči, če prisluhnemo svežim novicam, Orwellova dela v svetu ponovno dosegajo rekordno prodajo.  Ko prebiram članek o novi niši psihološke znanosti, o psihometriki, me namesto občudovanja predstavljenih dosežkov obhaja preganjavica. Bodo Big Data zadeva, ki nas bo torej poslej določala in nas bodo kreatorji javnega mnenja usmerjali in obvladovali s psihometriko? Poznavalci pomirjajo, da so ta vedenja in tudi praksa na voljo že kar nekaj časa pa niso omogočila bistvene prevlade enega pola nad drugim. Vendarle, kot v fizičnih dosežkih, včasih zelo droben zasuk v vadbenem protokolu lahko prinese temeljite rezultatske premike. In če se ti posledično prelevijo v težko popravljive družbene in ekonomske posledice, je sklenjen krog skrbi najbrž upravičen. Predstavljam si lahko in predvsem bi raje videl, ko bi izjemne intelektualne dosežke, kot je omenjena psihometrika, uporabili npr. v izobraževalne namene, namesto da si jih prilaščajo politiki za svoje manipulativne namene. To pač ni prijeten občutek. In to potem ko smo se še pred nedavnim lahko navduševali nad člankom, ki govori o osupljivem napredku na področju strojnega prevajanja.

Sunday, January 1, 2017

Srečno 2017

Bralcem želim v novem letu veliko dobrega.

Tuesday, December 13, 2016

Kam nas pelje splet?

Trenutno berem knjigo Nicholasa Carra "The Shallows: What the Internet is Doing to Our Brains."  In pravkar sem prebral pasus (Kindle loc. 2368): "... To s čimer smo soočeni je v metaforičnem smislu obrat zgodnjih ciljev civilazacije: iz stanja ko smo gojili osebno znanje, postajamo lovci in nabiralci v elektronskem podatkovnem gozdu." Zanimiva, razmisleka vredna misel! Knjigo pa toplo priporočam.

Sunday, September 18, 2016

Naredimo znanje dostopnejše

Ob nedavni izkušnji, ko sem se čudil, kako lahko v dnevnem časopisju najdejo prostor tudi zelo nekorektne, celo zavajajoče informacije, me je zelo pritegnil tale članek z nasveti, kako je mogoče relevantno znanje narediti bolj transparentno in dostopno. Samo v pojasnilo mojega ogorčenja: pri omenjeni časnikarski izkušnji govorim o neracionalnem pisanju o škodljivih vplivih mleka kot sestavine človekove prehrane, ki je pod naslovom "Kravje mleko (je dobro za teličke)" izšlo v Delu 13. avgusta letos. No, k sreči so na omenjeno pisanje sledile kompetentne zavrnitve iz stroke.

Vendarle pa sem se prav ob tem primeru znova zamislil, kako pomembno je, da tudi objave znanstvenih raziskav najdejo pot do celotne javnosti, ne zgolj do kolegov raziskovalcev. In prav zato me je toliko bolj pritegnil članek Taitove in Wojcikove, ki zagovarjata odprti dostop kot mehanizem neoviranega posredovanja raziskovalnih dosežkov vsem, ki jih ti morda zanimajo. Veljati bi moralo ključno načelo t.i. odprte znanosti, da je znanje, ki nastaja v finančnem okolju javnega financiranja javna dobrina. Torej dostopna vsem, ki so jo kot davkoplačevalci vendarle že plačali.

Res pa je tudi, da bi stroke morale v večji meri vzpostavljati pretok znanja, ki ga ustvarjajo tudi po poti poljudnega pisanja. Zlasti zato, ker današnja praksa sili raziskovalce, da svoje dosežke prednostno objavljajo v angleškem jeziku. V okoljih manjših (zlasti neanglofonskih) narodov je zato toliko pomembnejše, da svoje dosežke predstavijo tudi v maternem jeziku. To sem pred časom v nekem drugem dialožnem tekstu že skušal poudariti. In še dragocenejše bo, če bo tak tekst pripravljen v poljudni, trde teorije in podatkov razbremenjeni obliki. Kot je to učinkovito izrazil Einstein: "If you can’t explain it simply, you don’t understand it well enough."

Sunday, September 4, 2016

Koristni (poučni) linki

Nekaj zelo koristnih povezav do spletov s poučevalnimi vsebinami najdete  >tukaj  in  >tukaj.

Tuesday, June 7, 2016

Materinščina da, a tudi dvojezičnost...

Če sem v prejšnjem tekstu skušal poudariti pomen v akademski rabi uporabljenega maternega jezika za njegovo učinkovito vključitev v strojno prevajalno prakso, bi obdelal še neko drugo, pravzaprav zelo drugačno tezo.

 Namreč uporabil bi rad kot argument oz. kot zagovor slovenščine možnost in nujnost njenega mesta v uveljavljanju dvojezičnosti. In to ne zgolj kot možnost ohranjanja materinščine, ampak kot vzvod oz. kot učinkovito vzgojno in izobraževalno orodje, ko zagotavlja dvojezičnost človekovo intelektualno in osebnostno rast. Številne raziskave v novejšem času namreč nedvoumno dokazujejo, da je odraščanje v dvojezičnem ali celo večjezičnem okolju izjemno učinkovito za kognitivni razvoj mladega organizma. In če se oprimemo te teze, moramo na glavo postaviti trenutne cilje prestrukturiranja jezikovne prakse v našem šolstvu. Ko namreč ni več toliko pomembno, na kateri stopnji internacionaliziramo šolstvo, ampak kako in kdaj se sploh lotimo internacionalizacije jezikovnega sporazumevanja. In zopet ne prednostno zaradi komunikacije, ampak zaradi izjemne vloge jezika v njegovi izobraževalni vlogi potenciranja intelektualne rasti in socialne umestitve. To pa pomeni, da postane jezik kot posrednik znanja sekundarni cilj, izza vzgojnoizobraževalnega.

 Umestitev tega koraka je potemtakem tudi jasna; zgodi se naj čim hitreje, ko že v najzgodnejšem obdobju odraščanja soočimo otroka ob maternem vsaj še z enim tujim jezikom. To pridobljeno znanje bo nato vsekakor dobrodošlo po vsej izobraževalni vertikali. Saj nato na akademski ravni dodatno rešuje tudi posebne funkcije tujega, nematernega jezika, ki je v mislih in na jeziku vsem razpravljavcem v trenutnem popularnem dialogu. Namreč zaradi posebne vloge, ko zagotavlja jezik prenos inovativnega govora in sporazumevanja v znanstvenem okolju obvladovanem (danes še) z edinstveno linguo franco, ki jo predstavlja angleščina. Namreč »danes še«, že jutri s povsem drugačno pragmatiko, kot jo napovedujejo učinkovita strojnoprevajalna komunikacijska orodja, ki bodo izničila morebitne segregacijske dileme.