Friday, February 27, 2009

Kako je obveščena javnost

V zadnjem času se v družbenem okolju, tudi v deklariranih demokratičnih družbah, pojavlja dilema, kakšno je ustrezno obveščanje javnosti. Tak značilen primer je praksa, da se nosilci političnega odločanja zlasti ob vztrajnem zasliševanju s strani medijev umikajo v varni izgovor, da je potrebno določene rešitve najti v “tihi diplomaciji”. Drug tak primer je iskanje pravega načina obveščanja v vprašanjih, ki lahko izzovejo hiperreaktivni odziv v obliki panike ali celo nemirov. Klicanje k umirjanju se običajno oblikuje v besednih zvezah, kjer akterji, zlasti politični, pozivajo k “modremu” ravnanju. In kakšno je to modro ravnanje?

Ker se je na ta blog preselilo nekaj bralcev in komentatorjev nekega drugega bloga, ki ga zelo cenim zaradi aktualnih in umirjenih razprav – govorim o blogu Kavelj 22 – zanje dodajam povezavo na temo, ki sem jo včeraj sprožil na  blogu Mikrob(io)log, zadeva pa obveščanje javnosti o informacijah, ki sodijo v področje zdravstvenega varstva.

Tema je predstavljena zelo lapidarno in zato morda težje razumljivo za neprofesionalnega bralca. Sta pa oba zapisa, včerajšnji in današnji opremljena s povezavami do obsežnejših informacij v medijih in blogih. Ker je tematika značilno obremenjena s pomisleki o (ne)potrebnem obsegu razprave v javnosti(h), kar je tudi že mogoče slutiti iz prvih komentarjev, bom na tem blogu hvaležen za komentarje, ki se bodo opredelili do dileme iz uvoda tega zapisa, torej kakšen je model demokratičnega obveščanja javnosti. Na drugi strani pa bodo dobrodošli tudi komentarji na izvornih zapisih na blogu Mikrob(io)log v zvezi z vsebino o nesrečnem pripetljaju s kočljivim biološkim materialom.      

Friday, February 20, 2009

Embalirana voda

Omenil   sem že, da bom poslej ta blog, ki je izgubil svoj prvotno funkcijo podpore učnega procesa, uporabljal za zapise, pri katerih bi želel sprožati razpravo bralcev. Danes začenjam s prvo takšno temo.

Pozornost mi je pritegnila vest o kampanji , ki se je pojavila na univerzah v ZDA, ko nekatere med njimi skušajo pregnati ali vsaj omejiti uporabo stekleničene (morda natančneje: »plasteničene«) vode. V ozadju kampanje so okoljski razlogi: najbrž v prvi vrsti problem odpadne plastike in njenega ogljikovega odtisa, pa stroški s transportno logistiko tega tržno zelo uveljavljenega proizvoda in v nekem tretjem, bolj oddaljenem razlogu, ki temelji na morebitni zdravstveni oporečnosti nekaterih plastičnih materialov. Seveda se takoj pojavijo ugovori, da je razlog popularnosti embalirane vode treba iskati v neustrezni kvaliteti vode v vodovodnem omrežju (glej tudi…) in da gre za zelo pozitivno željo nadomeščanja manj zdravih pa tudi dražjih brezalkoholnih in alkoholnih osvežilnih pijač iz skupin Coca Cole in piva, na koncu pa še za spreminjanje navad in vzorcev v obnašanju s koristnim vzporednim učinkom zagotavljanja ustreznejše količine tekočine v prehrani. Niz vprašanj, ki bi vsako od njih zaslužilo poglobljeno razpravo.