V zadnjem času se v družbenem okolju, tudi v deklariranih demokratičnih družbah, pojavlja dilema, kakšno je ustrezno obveščanje javnosti. Tak značilen primer je praksa, da se nosilci političnega odločanja zlasti ob vztrajnem zasliševanju s strani medijev umikajo v varni izgovor, da je potrebno določene rešitve najti v “tihi diplomaciji”. Drug tak primer je iskanje pravega načina obveščanja v vprašanjih, ki lahko izzovejo hiperreaktivni odziv v obliki panike ali celo nemirov. Klicanje k umirjanju se običajno oblikuje v besednih zvezah, kjer akterji, zlasti politični, pozivajo k “modremu” ravnanju. In kakšno je to modro ravnanje?
Ker se je na ta blog preselilo nekaj bralcev in komentatorjev nekega drugega bloga, ki ga zelo cenim zaradi aktualnih in umirjenih razprav – govorim o blogu Kavelj 22 – zanje dodajam povezavo na temo, ki sem jo včeraj sprožil na blogu Mikrob(io)log, zadeva pa obveščanje javnosti o informacijah, ki sodijo v področje zdravstvenega varstva.
Tema je predstavljena zelo lapidarno in zato morda težje razumljivo za neprofesionalnega bralca. Sta pa oba zapisa, včerajšnji in današnji opremljena s povezavami do obsežnejših informacij v medijih in blogih. Ker je tematika značilno obremenjena s pomisleki o (ne)potrebnem obsegu razprave v javnosti(h), kar je tudi že mogoče slutiti iz prvih komentarjev, bom na tem blogu hvaležen za komentarje, ki se bodo opredelili do dileme iz uvoda tega zapisa, torej kakšen je model demokratičnega obveščanja javnosti. Na drugi strani pa bodo dobrodošli tudi komentarji na izvornih zapisih na blogu Mikrob(io)log v zvezi z vsebino o nesrečnem pripetljaju s kočljivim biološkim materialom.