Ali je bilo doslej vse potrebno storjeno, ko govorimo o gripi

Ko poslušam gosta v današnjih Odmevih na temo nove gripe v svetu in v Sloveniji čutim dileme, s katerimi ju sooča voditelj in poskušam podoživeti zadrege katerim sta ob njegovih,  na trenutke nerodnih vprašanjih,  izpostavljena. Zavedata se, da ju lahko že jutrišnji dan demantira v njuni današnji gotovosti, da pri nas nove gripe (še) ni.  Razumem lahko, da ju to obvezuje, da govorita na način, ki ne bo sprožil strahu ali celo panike v javnosti, na drugi strani pa seveda želita, da bosta ob morebitnem zasuku realnosti ohranila strokovno verodostojnost. Do neke mere jima priznam uspešnost pri lovljenju ravnotežja. Nezadovoljen pa sem ostal v točki ko sta, na vprašanje ali so o dogajanju ustrezno obveščene šole, odgovorila, da ta trenutek za to ni potrebe. Tu bi sam ravnal bistveno drugače; tudi zaradi zadrege v kateri so, predstavljam si, učitelji. Tisti, ki poučujemo vemo, kako težko je včasih za marsikatero snov zagotoviti ustrezno motivacijo med učenci. Trenutna situacija, ko so mediji polni tovrstnih novic in ko je gripa pogosta tema siceršnjih pogovorov v javnosti pa mladino ta tematika nedvomno zanima. Učitelji bi najbrž bili hvaležni, ko bi jim npr. na IVZ ali v Ministrstvu za zdravje pripravili osnovno informacijo o pričakovanem infekcijskem obolenju, o splošni protiinfekcijski preventivi in o zdravljenju, saj bi ob trenutni izostreni radovednosti povedano mladim veliko učinkoviteje “sedlo” v spomin. Izgubljena je morda pomembna priložnost tako za šolo kot za tiste, ki skrbijo za javno zdravje.