Znanost, novinarstvo in demokracija

Bliža se začetek akademskega leta. Ko učitelj vzpostavlja prvi stik z avditorijem študentov je to morda prilika, da predstavi tudi svoj strokovni kredo. Ki na visoki šoli pri učitelju nujno korenini v raziskovalni izkušnji in je ta utemeljena na znanstvenih izhodiščih. In morda ni odveč, če učitelj študente prav v prvem stiku opozori na prostor v katerem znanje nastaja in se prenaša, vključno z javnostjo, ki naj bi bila v tej ali oni obliki končni uporabnik znanja. Na to misel me pripeljal nedavni video klip, ki je nastal na konferenci "Znanost, novinarstvo in demokracija: spopad z novo realnostjo" na Univerzi Rockefeller, kjer je imel učinkovit uvodni nastop znani ameriški znanstveni novinar, avtor številnih knjižnih prodajnih uspešnic in cenjen predavatelj Carl Zimmer. Kaj si predstavljam, da bi učitelj z razpravo ob tem posnetku lahko posredoval študentom. Predvsem izhodišča, ki jih Zimmer povzema tudi v svojem govoru, ko mladim začetnikom znanstvenega pisanja priporoča v petih točkah izhodišča za njihovo uspešno delo (v videu od min. 35:00 dalje). In ta načela so pač koristni napotki za vsakogar, ki radovedno išče novo znanje. In kaj še lahko ponudi taka razprava; to da spopad različnih interesov lahko ogrozi objektivnost informacije, pri čemer je izkrivljanje močno pod vplivom materialnih interesov, pa predsodkov, politike, verovanj... Opozoriti velja tudi na posebnosti sodobnega novinarstva, ki je z vstopom digitalnih medijev in družbenega mreženja postalo na eni strani bolj transparentno po drugi strani pa tudi bolj občutljivo na razširjanje lažnih novic (fake news). In končno, da spoštljivost do znanja ne sme prekriti kritičnosti do posredovane vsebine, kritičen do nje pa je seveda lahko le tisti z dovolj kilometrine pri njenem osvajanju.