Na zanimiv način razmišlja o prihodnosti branja in z branjem povezanih dejavnosti Tom Peters. Z izginjanjem klasičnih kultnih užitkov šumečega listanja knjige, vonja starega papirja in vezave ter gradnje bibliofilskih osebnih knjižnic se kot nadomestilo med drugim ponujajo: dodana vrednost bogatenja branega teksta z zvočnimi in slikovnimi ali bolje multimedijskimi vložki, za analitične bralce pa z možnostjo komentiranja prebranega. Branje torej ne bo umrlo, se bo pa temeljito spremenilo. Dobivamo spremenjeno kultno podobo branja z užitki branja v postelji, na plaži/kopalnici in na poti (PPP).
Značilnost te teme je brez dvoma različnost mnenj: predlagam da jih soočimo v razpravi.
Mislim, da tistega šelestenja papirja ne more nadomestiti noben elektronski pripomoček. Knjiga in časopis ne bosta izumrla.
ReplyDeleteTudi sam v prvem zamahu ne pričakujem ravno izumrtja papirnih virov, brez dvoma bodo še nekaj časa sobivali. Vendar prednosti digitalnega teksta so tolikšne, da jih je težko spregledati.
ReplyDeleteIn da se malo pošalim: papirusovi zvitki so najbrž tudi imenitno šumeli, zapisi na telečji koži so imeli najbrž mamljiv vonj in kaligrafsko izpisani zgodnji tiski so bili neustavljivo lepi, pa...
Časopis je po moje že izumrl. Ne pozabimo tudi na najbolj intimni obred - pošiljanje pisem. Tukaj je šelestanje papirja in elegantno pisavo izpodrinila elektronika. Vendar šele, ko je le-ta postala dovolj uporabna. E-bralniki imajo zaenkrat ogromno prednosti vendar še ne na vseh področjih. So pa že na tej stopnji, da so (za določeno tržno nišo) zelo uporabni. To pomeni, da bo šel razvoj samo naprej.
ReplyDeleteTa trenutek imam občutek, da je še hitrejši prodor virtualnega npr. na področju časnikarstva manj problem tehničnih rešitev kot odsotnosti oblike upravljanja medijev, ki bi uspela razpoložljivo tehniko vključiti v poslovno vzdržen model. In najbrž ni drugače tudi pri drugih tiskih, z razliko, da je pri trženju knjig izrazitejša še zahteva po ustreznejši intelektualno-lastninski zakonodaji.
ReplyDeleteSamo prava naprava mora biti, ki jo lahko vzameš v posteljo ali na plažo in te ne začne boleti roka prehitro.
ReplyDeleteSam sem izjemni navdušenec nad tiskanimi knjigami, a vedno bolj ugotavljam, da bi me npr Amazonov Kindle čisto zadovoljil. In praktično takoj lahko prideš do katere koli knjiga. Samo podčrtavanje in označevanje strani še morajo malo urediti.
Najprej mora biti pravo orodje, potem pa se lahko začne počasi spreminjati kultura. CD niso bili pravi, USB ključ pa so dokončno poslali diskete na smetišče.
Ah, kaj pa vem ... Tisti, ki smo zrasli ob knjigi, tega obcutka ne bomo pozabili. So pa pomojem napovedi o tem, da bodo papir in tiskani viri nekoc izumrli preuranjene. Saj so tudi za prihod racunalnika napovedovali isto, zdaj ima pa vsak printer doma in je poraba papirja narasla, ne upadla!
ReplyDeleteKar se ljubiteljskega bralca tice, je to verjetno stvar okusa ali bo imel rajsi knjigo ali e-readerja. SLednji je vejetno res bolj prirocen na potovanju, kaj pa doma, v naslanjacu? Strokovni bralec-delavec bo verjetno res prenesel vecino svojega dela zaradi prakticnih prednosti na elektronske pregledovalnike, vendar se kljub temu ne bo mogel popolnoma izogniti tisku in rokopisu. Pa tudi po zakonu morajo na primer vse banke (se vedno) shranjevati svoje podatke in transakcije na papir, za slucaj elektronskega kolapsa ...
Mislim, da se bomo neprenehoma vracali k pisanju in branju, saj je to nenazadnje izvir vseh civilizacij, elektronska verzija pa bo postala del vsakdana, vcasih bolj, vcasih manj zazeljena.
Pogledi v stekleno kroglo, kam bo odšlo prihodnje branje so seveda lahko zelo različni, nekateri tudi zabavni. Pozabiti pa ne smemo, da se pogovarjamo o dveh tehnologijah s povsem različnim položajem na časovni premici. Da je tehnologija na papirju in podobnih nosilcih že povedala večino tega kar zmore, da pa je digitalna tehnologija na tem področju šele prav shodila.
ReplyDeleteDnevno nas presenečajo nove tehnične in tudi sistemske rešitve: zanimiva je npr. pravkaršnja odločitev Amazona, da rešitev Kindle ponudi tudi za uporabo na PCjih. Pa izboljšave, ki jih v ZDA prinaša Nook, pa obeti fleksibilne prikazovalne folije, ki je še v zelo ranem razvoju.
"...Mislim, da se bomo neprenehoma vracali k pisanju in branju..., seveda, in pisati se da tudi po nepapirnem mediju, ki ima dodatno prednost pomnjenja, korigiranja, tekstovnega primerjanja, združevanja, ... Že nam ne bo dolgčas, kaj šele našim potomcem.
@Bralec tisto o tiskanju se mi zdi mit. Morda je bilo res pred 10 leti. V podjetju, kjer sem zaposlen, se uporablja tiskan papir samo kjer je to nujno potrebno zaradi zakonodaje (podpisane pogodbe). Vsa ostala komunikacija znotraj podjetja poteka le v el. obliki,
ReplyDeleteZanimivo je, da so trenutni bralniki namenjeni večinoma le branju "lahke" literature v naslanjaču. Za resno znanstveno delo niso primerni.
@Bralec in @Mitja: ...pritegujem Mitji in menim, da je zadeva "uradnih zapisov" samo stvar prihodnje tehnologije, organizacije in pravne ureditve.
ReplyDeleteRes je, da je prodor bralnikov počasen v znanstveni srenji; naj skušam razmisliti vsaj o nekaterih razlogih. Mladi raziskovalci so danes pod takšnim pritiskom časovnih obvez, da se le redki odločijo za preskus orodij, ki jim z učinkom ne bodo bogato povrnili potrošenega uvajalnega časa. In če smo odkriti: oni so v manjšini na tako obilnih finančnih virih, da bi si lahko privoščili tak "gadget". Tu bi se lažje pojavljali kot uporabniki starejši kolegi, ti pa so previdni na eni strani prav tako zaradi časovnih gabaritov, na drugi strani pa številni med njimi še vedno niso povsem komfortni pri uporabi IKT tehnologije.