Saturday, July 13, 2013

Twitter v učilnici

Ko sem prebral zapis J. Warnerja na njegovem blogu “Just Visiting” o tvitanju v učilnici, sem postal radoveden, ali in koliko je to družbeno orodje uporabljano v šoli pri nas. Mislim, uporabljano, ne zlorabljano, ker se zavedam, da je uporaba telefonov, tablic in tudi prenosnikov v učilnici seveda za učitelja lako tudi nočna mora. Zlasti ko gre za telefone. Warnerjev pogovor s komentatorji je namreč razkril vrsto možnosti tudi za koristno rabo Twitterja, seveda če dosežemo s študenti spoštovanje dogovorjenega. Ideja uporabe tvitov za pripravo neke vrste zapisov predavateljevega nastopa se mi zdi zelo posrečena. Najprej, vešči, poudarjam, vešči uporabniki tvitanja dosegajo ob veliki hitrosti zapisovanja presenetljivo zgoščenost misli, ki pa še vedno ostajajo zelo informativne. In če bi npr. skupina študentov na tak način zapisovala predavateljev govor bi bila velika verjetnost, da bo kumulativni zapis zelo blizu zajetju celotnega sporočila, ki ga je posredoval predavatelj. Odtenki razumevanja sporočenega pri posameznih tviteratih pomenijo najbrž posebno, dodano vrednost takšnemu kolektivnemu zapisu. Če k temu dodamo tudi možnost komentiranja tvitov, čeprav tega ni mogoče svetovati sproti ob seansi, ampak kasneje, kot neko obliko diskusijske  nadaljevanke, se lahko pridruži nov koristen učinek.  Zlasti če se mu je pripravljen pridružiti tudi učitelj. Bi me zanimalo, če je v našem prostoru že kakšna izkušnja s tako obliko “sodelovalnega” pouka.    

2 comments:

  1. Gre za kanal komunikacije (orodje, je morda malce neroden izraz) in moje izkušnje s podobnimi (Facebook, MSN, Skype) gredo predvsem v smer skupinskega dela in učenja, izdelave nalog, kolaboracije skratka.
    Glede na vsebinski vidik Twitterja, v osnovi je to mikro blogging, pa le-ta zahteva več sporočilne vrednosti in ne tolike same izrabe kanala komunikacije, čeprav se slednje dogaja. V tem oziru pa bi ga priporočila kot vir informacij možnost anket itd. Pa srečno!

    ReplyDelete
  2. @Saša: Saj prav zato, ker T. omogoča dvosmerno komunikacijo, se mi zdi še posebno zanimiv za omenjen cilj t.j. za zapisovanje povedanega. Ob tem, da disciplinira zapisovalca z omejitvijo znakov omogoča korekturo s pomočjo kolegialne podpore. Seveda pa v akademskem okolju T. ponuja še vrsto drugih rab: npr. komentiranje konferenc, zlasti če so komentarji posredovani govorcu in ta lahko replicira; pa izvedbo anket, kot sami pravite. Če T. nato povežemo še s klasičnim bloganjem, razrešimo tudi problem prostorske omejitve. Da ne govorim o tem, kako dragoceno je posredovanje/svetovanje spletno dostopnih vsebin z vključevanjem povezav v tvit in pa dodajanje grafičnih vsebin zajetih npr. s fotografijo. Problem uporabe T. pri pouku res vidim drugje, kar je tudi omenjeno v Warnerjevem zapisu, da lahko nekorektni poslušalci možnost dostopa do spleta izkoristijo v druge namene in predavatelj izgubi stik z njimi.

    ReplyDelete