Živahen prodor kombiniranega učenja (angl. blended learning) v ameriško srednjo in visoko šolstvo, je opozorilni znak tudi za naš učni prostor; brez dvoma dober opozorilni znak. V kombiniranem pouku (KP) je študent soočen s kombinacijo frontalnega in/ali individualnega ter spletno posredovanega znanja. V želji po učinkovitejšem in vendarle zato ne dražjem šolskem sistemu bi uvajanje KP bila poskusa vredna priložnost za naše visoko šolstvo (VŠ). Pogostim kritikam današnje VŠ realnosti s strani izvajalcev se pridružuje nezadovoljstvo uporabnikov; to, da vpleteni skupini iščeta vzroke v različnih razlogih, ta trenutek ni najpomembnejše. Boljši rezultati, ki jih napovedujejo izkušnje z KP v okoljih, kjer ga že nekaj časa izvajajo, bodo razblinili morebitne pomisleke in nesoglasja.
Soočenje s KP ne pomeni samo poguma za učitelje, pomeni tudi razumevanje financerja; vsekakor bi tankočutnost do socialne varnosti učiteljev zagotavljala večjo pripravljenost za njihov dodaten angažma, ki bo seveda potreben za osvajanje novih veščin in rešitev, ki jih zahteva KP. Napovedano krčenje javnih sredstev za VŠ vsekakor ne more biti v podporo novim nalogam.
No comments:
Post a Comment