Obrnjena učilnica

Naj s prejšnjo temo o OLPZ povežem današnjo, ko bom govoril od »obrnjeni učilnici«. Obeh zapisov ne povezuje zgolj skupna tehnološka osnova, ki jo nudi IKT, pomembnejša je konceptualna vezanost na podmeno, da se učitelj, razbremenjen utrujajočega izpraševanja, lahko učinkoviteje posveti študentom pri obravnavi nove snovi. Bom skušal s predstavitvijo metode podkrepiti svojo tezo. Najprej pa pojasnilo, zakaj v slovenščini  ime »obrnjena učilnica (angl. flipped classroom); mislim, da jo je prvi pri nas uporabil Tadej Stanič na svojem spletnem portalu eizobraževanje.net. Metodo so že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pričeli razvijati v ZDA  in uporabili so jo tako v osnovnih kot v srednjih šolah. Doživlja vse večjo popularnost in se seli seveda tudi v visokošolske programe. Predstavlja idejo, da učitelj snovi učencem ne predstavi najprej v predavanju, ampak jo ponudi v branje kot domačo nalogo in jo šele potem v razpravi z njimi do konca obdela. Od tod tudi naveza s spletno tehnologijo; ustrezno pripravljeno predavanje v video obliki učitelj odloži na splet in učenec ga uporabi časovno po svoji presoji, vsekakor pa do naslednje ure z učiteljem. Učitelj bo predavanje pripravil v določenem obsegu z lastno vsebino, npr. posnel bo npr. svoja dotedanja predavanja, za kar bo uporabil koristna računalniška orodja kombiniranih grafično tekstovnih prezentacij in video klipov (npr. SlideShare). To bo po potrebi, in to je vsekakor priporočljivo, kombiniral z različnimi že pripravljenimi učnimi vsebinami, ki so na voljo npr. na spletu, ali pa jih ima v svojem arhivu digitalnih vsebin. Primer spletno dostopnih vsebin so npr. predavanja, ki so na voljo kot t.i. odprte učne vsebine (angl. open course ware - OCW) npr. na portalu MIT . Odlične vsebine najdemo še na portalu Khan Academy  in pa na novem portalu TED Ed vsebin . Ko učenec vsebino doma pregleda, lahko pripravi vprašanja o nerazumljenih delih predstavitve, ali pa morda celo sam oblikuje kakšno razširitev teme. Na učni uri nato učitelj z metodami preverjanja, ali so učenci opravili naloženo nalogo (če so pregledali učiteljev video) presodi, kje je potrebno z razpravo določene zadeve pojasniti ali poglobiti. To je seveda dodana vrednost, ki je velikokrat pri klasičnih, frontalnih predavanjih zaradi pomanjkanja časa zamujena. Dodam pa naj priporočilo; učitelj naj po posvetu s strokovnjakom didaktikom, po možnosti takim, ki pozna koncept obrnjenega poučevanja, presodi, katere vsebine so primernejše za tako obliko pouka in zlasti, kakšne so njene morebitne pasti. V pomoč je, če najprej poiščemo nekaj spletnih strani, kjer uporabniki spregovorijo o metodi. Veliko koristnih napotkov in izkušenj iz »obrnjenega pouka« boste našli na blogih Flipped Learning , Math with McCarthy , My Flipped Classroom , Flipdteaching.