Wednesday, December 9, 2009

O Wikipediji in podpori učnega procesa

Včeraj me je presenetil z zanimivo elektronsko pošto kolega doc. dr. Mirč Petrovec iz Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo MF UL. Dogovorila sva se, da ključne misli iz njegovega pisanja in mojega odgovora prenesem tudi na ta blog v upanju da bova zaradi aktualne tematike k razpravi pritegnila tudi druge. Predvsem s poročanjem o izkušnjah, ki jih imate učitelji in pedagoški sodelavci pa tudi študenti pri vključevanju Wikipedije v učni proces.

Iz pisma dr. Petrovca:
”…  vprašal (bi) za vaše … mnenje o uporabi wikipedije v študijskem procesu, ker se spomnim, da ste o tem nekoč na vašem blogu sprožili razpravo. Sicer nisem slišal, da bi imela Univerza kakšno enotno mnenje o tem… Namreč v roke dobivam diplome, kjer se ko viri navajajo reference  (in to v recimo 30%) iz wikipedije. Nič nimam proti uporabi wikipedije za splošno izobraževanje, v diplomsko delo pa po mojem mnenju spadajo izključno preverjene reference po formalnem peer review procesu, ne pa take, kjer je pravilnost trditev zagotovljena z občim pričakovanjem, da bodo bolj pametni od nas pač popravili morebitne napake. Ob tem se mi zdi zelo slabo to, da se potreba po iskanju informacij zvede na iskanje po wikipediji in googlu, pa kakšno slovensko knjigo, (da ni pretežko prevajanje)...”

Odgovor FVN.:
”Načeli ste zelo zanimivo temo in pri svojih potepanjih po svetovnem spletu sem vedno znova naletel na zelo kontroverzna stališča, kar zadeva uporabo Wikipedije v učnem procesu. Od tega, da jo profesorji popolnoma odklanjajo za kakršnokoli uporabo pri pouku do tega, da jo drugi vključujejo kot obvezni informacijski vir. Nedavno je npr. avtor, ki ga zelo rad prebiram, Dawson, zapisal takole na svojem blogu.

Sam sem nad W. večinoma navdušen in kljub opozorilom o občasnih nerodnostih ali celo zlorabah je korpus zajetega znanja takšen, da ga ni mogoče spregledati. Imam dostop tudi do E. Britannica in občasno sem primerjal ali celo preverjal kakšne podatke; lahko rečem le, da sem dobil več uporabnega v Wikipediji. Podatke v wikipediji je seveda potrebno obravnavati kot značilne sekudarne ali terciarne informacijske podatke in tako ko v bibliografijah diplom, tez ipd. toleriramo tudi navedbe drugih enciklopedij, kadar je to potrebno, bi seveda diskriminiranje Wikipedije bilo nespametno. Kadar pa je pomembno da avtor teze operira z originalnimi podatki, potem mora seveda navajati primarni vir, ne nazadnje zato, ker s tem daje avtorju priznanje zanj oz. za pridobljeno znanje. Pri študentih (pa) se pogosto dogaja, da jim je Wikipedija pač bližnjica, tu bi jih seveda opozoril prav na to, da je bližnjica tudi v naravi pogosto razlog, da zamudimo kakšen enkraten in čudovit panoramski detajl s katerimi nas lahko osreči daljša pot :-) In še tole, že Latinci so rekli Per aspera ad astra; zahtevnejša pot nas naredi kompetentnejše in tudi bolj tolerantne (t.j. manj ošabne) do znanja.

Torej da povzamem svoje prepričanje: wikipedija vsekakor da, vendar ne kot izogib drugim virom; meni je pogosto (to) pot do poti.”

V  odgovoru, ki je temu sledil  je dr. Petrovec dodal še nadaljnji zanimiv poudarek:
”S tem v zvezi se mi pojavlja tudi potreba po programju za preverjanje morebitnih plagiatov, ker se nam je tudi že zgodilo, da smo dobili (vsaj seminarske naloge) kompletno "prelepljene" iz elektronskih virov. Škoda je, da se to kje avtomatsko ne preverja – npr. kar na knjižničnem oddelku, kjer se diploma oddaja…”

 

Vsekakor je plagiiranje sicer žalostna stalnica, ki je seveda vredna najostrejšega zavračanja in preganjanja. Deloma je to slednje mogoče že z uporabo običajnih iskalnikov – Googla za vse in Najdi.si zlasti za slovenske tekste. Sam sem študentom po tej poti velikokrat prekrižal račune, priznam pa, da je ta pot zelo zamudna za učitelja. Predvsem pa ni toliko uspešna, kot so nekatere profesionalne rešitve, npr. programski paket Turnitin, katerega velika prednost je lastna, izjemno bogata podatkovna baza tekstov, njegova slabost pa je, da je plačljiv paket. Slišim, da ga na UL nekatere fakultete že preskušajo in samo upam, da bo kmalu prešel v standardni nabor programske opreme, ki je na voljo učiteljem. 

 

Mislim, da sva s kolegom dr. Petrovcem nanizala nekaj zanimivih dilem, vrednih razprave,  zato vabiva vse, ki ste vključeni v visokošolski izobraževalni proces, k razpravi.

7 comments:

  1. Zakaj pa ne bi študent *nebistvenih* delov svoje naloge preprosto sestavil iz kolaža, ki ga prekopira iz različnih virov na internetu. Zakaj bi s svojimi besedami pisal o nečem, kar je nekdo že čisto dobro opisal in izgubljal čas? Seveda pa mora citirati, kje je kaj pobral.

    ReplyDelete
  2. Da, to je vsekakor možnost, ki spominja na način, kot prebiramo članke v znanstvenih novičkah in ko avtor novičke citira svoje vire (ustne ali pisne) in dobesedno navaja (redkeje pa parafrazira) njihove trditve oz. ugotovitve. Seveda pa je "the ultimate must" korektno navajanje vira. Vendarle pa ima svojo vrednost tudi napor, ko študent vendarle povzema najdene vire (in zopet citira avtorja) saj tako tudi goji svojo kulturo jezika.

    ReplyDelete
  3. Lepo pozdravljeni!
    Člankov, kot je tale je na spletu izjemno veliko. Še posebej bode v oči dvoje: 1. Wikipedia po uporabi vodi z 97%, na drugem mestu pa je neka komercialna enciklopedija z 1,2% dostopov, 2.taka firma, kot je MS, ki izjemno redko dvigne roke, je marca 2009 klonila in prenehala izdajati Encarto. Po mojih izkušnjah bi g. profesorju glede uporabe Wikipedie svetoval sledeče: Wikipedia je po nekih (pa sedaj nimam tega članka pri roki) meritvah v povprečju dosegala enake ali še celo boljše rezultate, kot komercialne enciklopedije. V web 2.0 obstaja namreč širok krog publicistov spletnih informacij (zaradi narave spleta 2 t.j. enostavnosti uporabe) kot je bilo dosedaj in zato je samokontrola in verodostojnost informacij v spletu 2.0 veliko višja kot prej. Še nekaj je: to, da Wikipedia ni moderirana, ne drži. V ozadju so regulatorji, ki v seštevku dajo kakovost. Moj primer: napisal sem en tekst o DiKUL v wordu, kolega ga je edit/copy/paste na svojo stran, da ne bi zgubljal časa, jaz pa sem ob geslu DiKUL kasneje uporabil taisti tekst - bil sem diskretno opozorjen, da sem to od nekod prekopiral in da ga bodo umaknili. Po pojasnilu smo se lepo zmenili. Vsekakor je Wikipedia pomemben učni vir - saj ga študentje očitno masovno uporabljajo. Zelo pomembno področje študija so tudi terminološka vprašanja ter koncizno izražanje - ni boljšega učnega kabineta, kot Wikipedia. Pogosto delamo napako, da pri takih virih informacij, kot so Wikipedia in blogi izražamo svoj dvom in kritično distanco (kar je seveda pravilno), pogosto pa na to pozabljamo, ko beremo recenzirane znanstvene revije. Se pravi Wikipedia DA - ne le kot branje temveč tudi kot publiciranje. Upam, da nisem zatežil preveč:)

    ReplyDelete
  4. Hm. Zgornji odgovori me nekako ne prepričajo. V bistvu ne problematiziram pravilnosti zapisov v Wikipediji. Ne vem, tudi sicer nekako ne pričakujem, da bi v diplomi ali seminarski nalogi študent citiral enciklopedijo - četudi v papirni obliki. Ali je res preveč pričakovati, da bi študent naredil korak dalj in poiskal kak pregledni (review) članek in se pri tem še malo uril v PubMedu in drugih bazah?
    Seminarska dela in diplome jemljem kot preizkus posameznika, da zna problem obdelati samostojno in kritično, kar pa z uporabo wikipedije ni mogoče, ker je to ultrabližnjica do odgovorov. Glede mnenja gospoda Turka, ne vem kakšen odgovor bi dobil recimo od reviewerja, če bi uvodni del članka recimo kar zlepil iz dobesednih izrazov drugih, ki so to že zelo lepo napisali (pa četudi bi jih citiral). Ko sem malo bolj pobrskal po spletu sem ugotovil, da Nemci niti niso zelo navdušeni nad uporabo Wikipedije v seminarskih delih, ki jih štejejo kot mali raziskovalni projekt in ne kot enciklopedični sestavek o nekem problemu. Videti je tudi, da niso naklonjeni citiranju wikipedije v diplomskih delih. Vsaj en razlog je tudi meni zelo blizu. Če citiramo znanstveni članek natančno vemo kaj je pisalo na kateri starni in lahko to vsak preveri (četudi je v elektronski obliki). Wikipedija pa se lahko spreminja poljubno in nič lahko ni najti kaj je določenega dne pisalo na nekem točno določenem naslovu wikipedije (recimo čez dve leti). Kar se tiče navdušenja nad korekcijami napak v wikipediji sem tudi malo skeptičen. Če bi bilo to res, potem bi tudi znanstvene članke lahko kar tam objavljali. V nemški Wikipediji piše pod geslom "Seminararbeit", da niti niso preveč navdušeni nad prakso (ki jo nekateri uporabljajo tudi v Sloveniji), da študentom za nalogo dajo napisati seminarsko, ki se objavi kar kot prispevek na wikipediji...

    ReplyDelete
  5. Lep pozdrav soimenjaku, seveda se načelno zelo strinjam, da je navajanje enciklopedičnih prispevkov v raznih strokovnih in znanstvenih delih pač na meji in mora biti v skladu z pravili. Toda, neizpodbitno dejstvo je da študentje Wikipedio uporabljajo in to ne le za pisanje del temveč tudi kot referenčni vir pri študiju. Moje stališče je, da bi se temu morali prilagoditi učitelji in jih naučiti pravilne rabe tovrstnih virov ter, kot sem že dejal tudi publiciranja v tovrstnih virih. Kar se tiče vašega pomisleka okoli uporabe recenziranih in naročenih informacijskih virov - seveda se strinjam in se mi to zdi velikega pomena. Temeljni del metodologije raziskovalnega in tudi strokovnega dela je pravilna uporaba in vrednotenje virov informacij. Žal slišim mnoge novice o tem, kako je "bolonja" oklestila kredite programom informacijskega opismenjevanja. To je pa po mojem resnejši problem kot pa uporaba Wikipedie ali blogov kot vir pri usposabljanju. Vam povem, da poznam primere, ko nekateri študentje pri pridobivanju virov za diplomo uporabljajo le COBIB, pa še to z velikimi težavami.
    Lepo pozdravljeni, Miro
    Lepo pozdravljeni, Miro

    ReplyDelete
  6. H komentarju kolege Mira Pušnika o učinkoviti redakcijski praksi pri Wikipediji (W.) se lepo prilega simpatična zgodba o izkušnjah wikipedijskega skeptika prof. Halavisa, ki je že pred časom skušal preveriti zanesljivost W. Ko je v različne prispevke v W. vnesel napačne podatke je lahko ugotovil, da so bili vsi najkasneje v treh urah popravljeni.

    Pridružujem pa se zaskrbljenosti kolege Pušnika v njegovem drugem komentarju, ko opozarja na zanemarjanje informacijske pismenosti v bolonjskih programih. In kot enoten poziv za skrb pri doseganje najboljših tovrstnih standardov pri pripravi učnih izdelkov (seminarjev, tez ipd.) je mogoče razumeti vse naše tukajšnje komentarje in tu so seveda pomisleki kolege Petrovca o neuravnoteženi uporabi enciklopedičnih virov v njih seveda še kako na mestu.

    ReplyDelete
  7. Spoštovani!
    Imam dva tehtna argumenta, zakaj je študent v diplomskem (magistrskem, doktorskem....) delu celo prisiljen citirati Wikipedijo.
    1. Avtor besedila na Wikipediji je s tem, ko je povezal znanje in podatke različnih virov tudi prispeval k kakovosti in uporabnosti končne informacije. Če bi citirali zgolj njegove vire, bi s tem naredili krivico avtorju, drznil bi si celo reči, da je to plagiatorstvo. Krivica je toliko večja, če tekst iz Wikipedije navajamo dobesedno, omenimo pa zgolj avtorjeve originalne vire. S tem se sprenevedamo, da smo samo pr4edelali vso literaturo in napisali tekst, kar je enako plagiatorstvu.
    2. Avtor na Wikipedii ustvari npr. preglednico različnih paketov zavarovanj in kot vire navede spletne strani posameznih zavarovalnic. Bi bilo po vašem mnenju in vesti ustrezno to preglednico skopirati in kot vire navesti spletne strani zavarovalnic? Tako bi si lastili vse zasluge za raziskovalno delo avtorja na Wikipediji.
    Povsem očitno je, da ponekod citiranje originalnih virov ni ustrezno in je edino pravilno neposredno navajanje Wikipedije kot vira.
    Podobno je s citati diplomskih, magistrskih in doktorskih del. V kolikor prepisujemo iz teoretičnega dela, je pravilneje navajati originalne vire, v kolikor pa iz raziskovalnega, praktičnega, moramo navesti kot vir diplomo, magisterij, doktorat.
    Absolutno pa je tukaj človeški faktor tisti, ki mora presoditi vsak primer posebej. Tega računalnik ne bo najverjetneje nikdar sposoben...

    ReplyDelete