Friday, February 20, 2009

Embalirana voda

Omenil   sem že, da bom poslej ta blog, ki je izgubil svoj prvotno funkcijo podpore učnega procesa, uporabljal za zapise, pri katerih bi želel sprožati razpravo bralcev. Danes začenjam s prvo takšno temo.

Pozornost mi je pritegnila vest o kampanji , ki se je pojavila na univerzah v ZDA, ko nekatere med njimi skušajo pregnati ali vsaj omejiti uporabo stekleničene (morda natančneje: »plasteničene«) vode. V ozadju kampanje so okoljski razlogi: najbrž v prvi vrsti problem odpadne plastike in njenega ogljikovega odtisa, pa stroški s transportno logistiko tega tržno zelo uveljavljenega proizvoda in v nekem tretjem, bolj oddaljenem razlogu, ki temelji na morebitni zdravstveni oporečnosti nekaterih plastičnih materialov. Seveda se takoj pojavijo ugovori, da je razlog popularnosti embalirane vode treba iskati v neustrezni kvaliteti vode v vodovodnem omrežju (glej tudi…) in da gre za zelo pozitivno željo nadomeščanja manj zdravih pa tudi dražjih brezalkoholnih in alkoholnih osvežilnih pijač iz skupin Coca Cole in piva, na koncu pa še za spreminjanje navad in vzorcev v obnašanju s koristnim vzporednim učinkom zagotavljanja ustreznejše količine tekočine v prehrani. Niz vprašanj, ki bi vsako od njih zaslužilo poglobljeno razpravo.

10 comments:

  1. Franc, jaz sem za ukinitev. Res je marsikje voda uz napeljave slabe kakovosti, a ne v Evropi, ki je zagotovo velik porabnik embalirane vode.

    Kjer pa takšno vodo res potrebujejo, bi pa morali razmisliti o povratni embalaži, denimo steklu, ki bi bilo za vodo čisto OK. V Nemčiji gre v tej smeri. Vse več stekla in vse manj plastike in pločevink.

    Mislim, da je embalirana voda sporna na več ravneh. Ne le problemi z odpadnimi plastenkami in logistiko do trgovine - tudi kupci s svojo logistiko onesnažujemo okolje. Prav zaradi neskončne množice embaliranih pijač v trgovino skoraj ne hodimo več peš, ampak z avtom...

    ReplyDelete
  2. @ Blitz: ...najprej opravičilo za težave pri oddajanju komentarja. Zaradi slabi izkušenj pri svojih drugih dveh blogih, kjer so se mi z zelo neumestnimi komentarji oglašali dopisovalci, ki jim sploh ni bila mar dejanska vsebina, sem po defaultu na vseh treh blogih imel vključeno moderacijo. Zavedam pa se, da zdaj ko odpiram enega od blogov za diskusijsko bolj živahne teme (vsaj upam tako), moram to motnjo umakniti, ali pa vsaj pridobiti izkušnjo ali bo mogoče shajati brez moderacije. Sem v načelu proti cenzuriranju (tudi CS me je že okregal za moj način kontrole komentatorjev) kot sem tudi nasprotnik anonimnosti, vendar zavedam se tudi, da življenje pač zaradi vseh mogočih in nemogočih pojavnosti zahteva kompromise. Torej zaenkrat je ta blog brez omejitve odprt za komentarje.

    Zdaj pa k samim mislim iz Tvojega komentarja: z izjemo zaupljivosti do kvalitete naše vode se z ostalimi razmisleki strinjam. Sam prav zaradi pomislekov do naših vodnih virov vso vodo za pitje filtriram s pomočjo Brita filtrov. Najbrž bi prehod iz plastične na stekleno embalažo prinesel nekatere spremembe v logistiki, vendar vidim vsekakor več prednosti kot slabosti. Zlasti me v vidiku zdravstvene oporečnosti tako plastika kot kovina ne zadovoljita, seveda pa nimam pregleda kakšna je ozadna bruto energetska in CO2 poraba pri posameznem tipu embalaže, kar je gotovo naslednji pomemben dejavnik pri presojanju alternativ.

    ReplyDelete
  3. Jaz nisem tako zelo nezaupljiv do kakovosti naše pitne vode. Vendar so pa filtri gotovo dobra rešitev.

    Sicer pa embalirane vode ne kupujem, vsaj ne take brez mehurčkov. Zelo rad pa ruknem kakšno "kislo", pe četudi hrvaško...

    ReplyDelete
  4. Meni se kupovanje "varnejše in boljše" ustekleničene vode ne zdi potrebno. Naši standardi so dovolj visoki, obenem so naši viri tudi dovolj čisti, da je strah pred okužbo v večini primerov po moje odveč. Dokazov proti fami o boljšem okusu in večji varnosti ustekleničenih vod je tudi vedno več. Za tiste bolj skeptične pa obstajajo tudi druge metode, npr. zgoraj omenjeno filtriranje.
    To velja za večino Slovenije, ne upošteva pa na primer vasi v Beli Krajini, kjer nimajo vodovodnega sistema in jim je ustekleničena voda edini vir vode.

    OK, pa poglejmo drugam. V Braziliji je stanje vodnih sistemov v nekaterih velikih mestih tako slabo, da si prebivalci še zobe umivajo z ustekleničeno vodo. To, da povprečen, reven Brazilec ne pije vode iz pipe, verjetno ni posledica dobrega marketinga raznih podjetij, ki prodajajo ustekleničeno vodo, ampak je voda res neprimerna.
    In kaj naj naredimo v takih primerih? Ne verjamem da bodo filtri, prekuhavanje ipd. dovolj, da bo prej omenjeni Brazilec to vodo potem pil. Verjetno bo vseeno bolj zaupal "izvirski", "naravni" in podobnim vodam. Če si jih bo lahko privoščil, seveda.


    Zame mogoče največjega problema ne predstavlja niti ustekleničenje, ampak predvsem plastika, ki jo kot najenostavnejšo in najcenejšo možnost izkoriščamo za embalažo. Steklo se tudi meni zdi boljša izbira, predvsem zaradi lažjega recikliranja. Se mi pa zdi, da se naša kultura recikliranja izboljšuje, kar pa je predpogoj za zamenjavo embalaže.

    In smo že spet pri nas. Nikakor ne razumem, zakaj ne moremo uvesti obvezne povratne steklenice... Zakaj razni ICE-i in podobne steklenice niso povratne? Verjetno je res, da npr. Pivovarna Laško iz recikliranja dobi manj kot zanj plača. Lahko pa bi to razliko plačala država, s tem pa bi enostavno motivirali nas državljane, da porabljene steklenice prinesemo nazaj.

    To že tako delamo... obstaja kdo, ki praznih steklenic od piva ne vrne v trgovino? Verjetno je takih malo. Logika tukaj je enostavna... če prineseš steklenico, si nagrajen pri naslednjem nakupu z nižjim računom... popusti pa na nas Slovence delujejo čudežno.

    ReplyDelete
  5. glede okusa vode iz pipe. tako kot glede vina, glasbe in žensk, "de gustibus non disputandum est".

    razen v mariborskem radvanju, kjer pijemo skoraj neposredno pohorsko potočno vodo, je moja izkušnja, da skoraj povsod v mestih vodo - iz zdravstvenih razlogov - klorirajo, bolj, ali manj, kakor kje.

    prav mogoče, da je klor bolj zdrav kot alkohol, ampak okusnejši se mi ne zdi.navadi se pa človek itak na vse, če izbire nima.

    kot tehnični človek pa nisem tako prepričan, da so steklenice ekološko toliko boljše kot plastenke. pri steklenicah je namreč potrebno upoštevati tudi gorivo avtomobilov, s katerimi jih vozimo sem in tja, če pa to delamo peš,pa CO2, ki ga pri tem izdihamo, plus stres s pripadajočimi kasnejšimi zdravstvenimi stroški, in konec koncev ekološko nepomembno, ampak narodotvorno škodljivo posledico, da po morda negotovem ustvarjanju naslednje generacije, energijo trošimo za sprehod do trgovine s pivom, namesto, da bi taisto energijo prihranili za naslednji, morda uspešnejši poskus. IMHO.

    anonimus commonsensus

    ReplyDelete
  6. ...zdi se mi, da je v slovenskem vodozajemnem prostoru relativno malo kloriranja, to prakso namreč dovolj učinkovito zazna nos, vsaj pri tistih z občutljivejšim topoglednim organom. Sum zdravstvene oporečnosti omrežne vodooskrbe pač zato ostaja (klor ob odvzemanju nekaterih rizikov dodaja druge), kvečjemu je močnejši, saj edini dejavnik, ki bi sum zmanjševal je ustrezna kontrola. Tu pa smo pri stroških in bojim se, da smo v podobni zagati, kot pri kontroli kvalitete živil v prodajni mreži: kolikokrat vzorčiti in na kaj preiskovati...

    ReplyDelete
  7. n0, se pardoniram za frivolnosti, ampak me vseeno zanima , če je kdo nepristransko in natančno izračunal in primerjal vse stroške in okoljske učinke steklene in plastične embalaže.
    po občutku se mi zdi, da razlika morda ni tako velika, če sploh je. steklenka se mi zdi težka skoraj toliko kot vsebina, torej kako je s transportom do trgovine in nazaj (dodatni stroški, gorivo, co2, manipuliranje...)od trgovine domov in nazaj( že rečeno, da se zaradi tega pogosteje gre tja z avtom), pranje steklenic- (energija, detergenti, odplake), izgube razbitih ali poškodovanih steklenic, proizvodnja in reciklaža stekla (energija, co2 ), organizacija vračanja in zbiranja, itd.

    pri plastiki nekaj teh stroškov in izpustov odpade,ali so nižji, reciklira se bolj preprosto- skupaj z drugo odpadno plastiko v "manjvredne" plastične izdelke, in to kar nekakjkrat, če se ne motim.problem je najbrž ločeno zbiranje, a se mi ne zdi hud.podobno je najbrž z aluminijem- mislim, da za reciklažo gre manj energije(že zaradi manjše teže), porabi se pa lahko kot vsak "nov" aluminij.

    kaj je torej racionalneje ? ne navijam ne za eno ne za drugo- kadar sem vodo kupoval, sem sicer običajno kupil plastiko, a ne iz prepričanja, temveč zaradi praktičnosti.

    kar zadeva kloriranje, ne vem natančno kako je drugod v sloveniji, a v mariboru nam je šele nekaj let ne klorirajo več. kljub temu pravijo, da ni povsod enake kvalitete- najboljša je menda naša radvanjska (to rad verjamem),baje ker smo pri izviru, drugje pa jo morda tretirajo "downstream", morda v odvisnosti od stanja omrežja? v New Yorku,(na manhattanu)so nam rekli, da imamo eno najboljših voda iz pipe v vseh ZDA, to je pokazala neka državna študija, ampak - morda sem bil iz evrope razvajen, morda je evropski klor okusnejši, kajpavem- sem jo pil le če drugega ni bilo.

    marsičesa tega ne vem, če pa že o tem govorimo, me zanima, ali govorimo krtak, ali so kje bolj izčrpni podatki- po možnosti "nevtralni"- podatkom zagovornikov le ene ali druge strani navadno ne zaupam preveč.

    prav tako me ameriške študentske "akcije" ne ganejo kaj dosti- to je pri njih folklora, študentje se pač radi"producirajo", včasih na najbolj prismuknjene teme , ali zafrkavajo javnost, ali si dajejo duška, ker jim je dolgčas. še najbolj me je navdušila njihova davna akcija sežiganja modrcev. a sem takrat bil predaleč,da bi jim šel pomagat :) .

    cs

    ReplyDelete
  8. p.s. razen tega se mi zdi, da plastiko naredijo pri rafiniranju surove nafte iz nižjih frakcij, ko so višje že uporabili za bencin , diesel in podobno- tako rekoč iz manjvrednega materiala.

    lahko, da se motim, če se bo blitz kemik še kaj oglasil, me lahko popravi :) .

    ReplyDelete
  9. @ CS (anon.): prav v pojavnosti, ki smo ji pravkar priča v komentarjih, vidim veliko priložnost in prednost, ki jo ponuja spletna komunikacija, tudi za demokratično razčiščevanje dilem: neznana dejstva so ponujena v razpravo in razlago v upanju, da bomo pridobili ekspertno mnenje. Tudi sam zato nestrpno čakam, da se v razpravo vključi kdo, ki bo lahko kompetentno pojasnil vprašanja, ki si jih sprožil CS in si jih tudi sam postavljam. Med bistvenimi je vsekakor celovita bilanca konkurečnosti različnih vrst embalaže, tako v stroškovnem kot v okoljevarstvenem vidiku, pri čemer seveda ne gre zanemariti zdravstvenovarstvene plati problema.

    Vse prehitro namreč pri svojem obnašanju ravnamo intuitivno, kar ni narobe, če nimamo kompetentne razlage in se želimo izogniti neugodnim posledicam, kar nas pa v nadaljevanju ne odvezuje, da si ne pridobimo temeljitejše razlage. Če pravilno povzemam, sta se pri Tebi, CS, izkristalizirali dve vprašanji: kakšna je temeljitejša primerjava konkurenčnosti steklenke in plastenke in kakšna je stopnja kloriranja pitne vode v slovenskih omrežjih. Torej bodo dobrodošli komentatorji-eksperti za ti dve vprašanji.

    ReplyDelete