Prebiranje zapisa Laure Walker me je samo še utrdilo v prepričanju, da bi se vsakdo moral vsaj preskusiti v Twitterju. In verjamem, da vas bo gotova katera od koristi, o katerih govori Laura, privezala k stalni uporabi. Vsem, ki imate tudi svoje izkušnje bom hvaležen, če jih prispevate v komentar.
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
V zvezi s svojim pedagoškim delom še nisem poskusil uporabljati Twitterja, bo pa prenovljen bolonjski porgram s katerim štartamo jeseni morda prilika za to. Težava bo verjetno z raznimi publikami. Bojim se, da bi s točo tvitov med ali ob poukom preplašil svojo drugo publiko, kar se ždaj med kako konferenco dogaja. Možnost je cier imeti več računov, ali pa se bodo v klienti razvili v smeri, ki bodo znali odfiltrirati kak #hashtag.
ReplyDeleteVsekakor pa bi bilo zanimivo med predavanjem imeti na platnu sidebar s komentarji/vprašanji študnetov s chat ali twitter tehnologijo.
Beganja različnih publik se ne bi bal, saj lahko vsaki publiki dogajanje ponudi sicer drugačno, a koristno izkušnjo. In kot si sam omenil, je najbrž mogoče določene označene tvite »odfiltrirati«. Sam sicer tega ne znam, imam pa pogosto skušnjavo, da bi to lahko storil, saj je med mojimi »followings-i« veliko zelo zgovornih (včasih sploh ne razumem, kako lahko sproducirajo toliko tvitov na enoto časa?).
ReplyDeleteIdeja o »sidebar-u s komentarji« pa se mi zdi res izvrstna in vredna preskusa, bojim se le, da jo bo lahko spremljal pojav tako imenovane »Laptop Wall« o kateri govori Cris Dawson tukaj in tukaj. Ta nevarnost je najbrž zelo realna in bi bilo zanimivo slišati tudi domače izkušnje o tem, vsaj od tistih (bojim se, da preveč redkih) učiteljev, ki že uporabljajo dvosmerni, z IT podprt pouk.
Brez dvoma bom z jesenjo z veliko radovednostjo sledil Tvojo tvitersko komunikacijo s študenti :-).