Kažipot za vse, ki vas mika šolanje preko spleta

Vsi, ki me pogosteje (in torej prijazno) spremljate na tem in še na kakšnem blogu (LiLoLe) veste, da se zelo ogrevam za pouk, posredovan preko svetovnega spleta. Tistim, ki vam je tak način tudi blizu, ali pa vam je vsaj zbudil radovednost, lahko priporočim portal, ki je namenjen prav temu: da na enem mestu zbere podatke o vseh “online” učnih možnostih. Govorim o portalu OEDb (pomeni: Open Education Database), ki z dobro zasnovanim iskalnikom omogoča iskanje visokošolskih učnih vsebin na spletu. Opozorim pa naj, da baza zajema za zdaj (upam, da zgolj zaenkrat) le učne vsebine ameriških kolidžev in univerz (izjema: Kanada in na nek način Puero Rico), ki pa so k sreči, zahvaljujoč globalnosti spleta na voljo vsem. Odprtost je poudarjena značilnost izbora vsebin, razen tega pa zagotavlja portal tudi rangiranje ustanov oz. programov, ki jih boste našli v naboru. Portal zagotavlja kvalitetne poti informiranja, tudi z lastnim blogom, s tviterskim promoviranjem in tudi na Facebooku so prisotni.

Twitter v učilnici

Ko sem prebral zapis J. Warnerja na njegovem blogu “Just Visiting” o tvitanju v učilnici, sem postal radoveden, ali in koliko je to družbeno orodje uporabljano v šoli pri nas. Mislim, uporabljano, ne zlorabljano, ker se zavedam, da je uporaba telefonov, tablic in tudi prenosnikov v učilnici seveda za učitelja lako tudi nočna mora. Zlasti ko gre za telefone. Warnerjev pogovor s komentatorji je namreč razkril vrsto možnosti tudi za koristno rabo Twitterja, seveda če dosežemo s študenti spoštovanje dogovorjenega. Ideja uporabe tvitov za pripravo neke vrste zapisov predavateljevega nastopa se mi zdi zelo posrečena. Najprej, vešči, poudarjam, vešči uporabniki tvitanja dosegajo ob veliki hitrosti zapisovanja presenetljivo zgoščenost misli, ki pa še vedno ostajajo zelo informativne. In če bi npr. skupina študentov na tak način zapisovala predavateljev govor bi bila velika verjetnost, da bo kumulativni zapis zelo blizu zajetju celotnega sporočila, ki ga je posredoval predavatelj. Odtenki razumevanja sporočenega pri posameznih tviteratih pomenijo najbrž posebno, dodano vrednost takšnemu kolektivnemu zapisu. Če k temu dodamo tudi možnost komentiranja tvitov, čeprav tega ni mogoče svetovati sproti ob seansi, ampak kasneje, kot neko obliko diskusijske  nadaljevanke, se lahko pridruži nov koristen učinek.  Zlasti če se mu je pripravljen pridružiti tudi učitelj. Bi me zanimalo, če je v našem prostoru že kakšna izkušnja s tako obliko “sodelovalnega” pouka.    

MOOC zdaj tudi v Evropi

Zdaj se je spožila iniciativa za vzpostavljanje “množičnih in odprtih spletnih predavanj” (Massive Open Online Course - MOOC) tudi v Evropi. Vendar ne pričakujte preveč, med 11 sodelujočimi državami ni Slovenije. Partnerji prihajajo večinoma iz odprtih univerz Francije, Italije, Litve, Nizozemske, Portugalske, Slovaške, Španije, Velike Britanije, Rusije, Turčije in Izraela.

Kvarkadabra blog: Kako pobegniti iz "doline smrti" napačnega razumev...

Kvarkadabra blog: Kako pobegniti iz "doline smrti" napačnega razumev...: Ken Robinson, avtor največkrat predvajanega TED predavanja do sedaj ( Profile on TED.com ) se vrača z novim razmislekom o tem, kakšna bi mor...

Univerza kupuje znanje

V zadnjih dneh sta mi slabo voljo priklicali  dve obvestili. Eno je bila naslovljena na članstvo Slovenskega društva za visokošolsko didaktiko (SDVD) s predlogom, da se članstvo zbere na zboru, kjer bi izglasovali sklep o prenehanju društva. Ker naj bi tak sklep lahko sprejel le zbor. Vprašam se samo, koliko članov, ki se zdaj res že kar nekaj časa ne srečujemo več na nobeni društveni prireditvi, bo prišlo na tak zbor. Društvo je v zadnjih letih v delovanju zamrlo, vendar tistim, ki smo delovali v njem včasih, ostaja spomin na zelo koristne akcije, ki jih je društvo bodisi izzvalo ali pa izvedlo. Tu so bila predavanja, letne šole, prijazna druženja s tematskimi razpravami in različne pobude s pedagoško in andragoško vsebino.

Drugo obvestilo, ki me je vznejevoljilo,  je prišlo iz Univerze, kjer vabijo sodelavce na izobraževalne delavnice o metodologiji raziskovanja, o modeliranju ipd. Pred časom sem na Facebooku zasledil podobno vabilo na izobraževanju v retoriki za isto ciljno publiko, torej za univerzitetne sodelavce. V obeh primerih so organizatorji zunanje, komercialne firme. V njihovo kompetenco ne dvomim, vendar verjamem tudi, da je na ljubljanski Univerzi dovolj strokovnjakov, ki bi bili vsaj tako dobri, da bi kolegom lahko predstavili take in podobne teme.

Kje je zdaj povezava med dogodkoma? V tem, da bo ukinjeno društvo, ki je nekoč vsaj deloma zagotavljalo tako izobraževanje (npr. vsakoletne poletne šole v Radovljici, tematska predavanja med šolskim letom…) in prenaša univerza to nalogo na komercialne izvajalce.  Seveda vem, kje tiči problem, ne vem pa, čemu se nihče ne loti njegovega reševanja. Kot lahko iz svoje nekdanje izkušnje presodim so visokošolski sodelavci zelo angažirani v rednem pedagoškem, raziskovalnem in drugem delu, h kateremu so zavezani z delovno obvezo. Verjamem, da večinoma vsi v izvedbi teh nalog presegajo z zakonom zagotovljen 40 urni delovnik. Da bi torej lahko pričakovali njihovo vključevanje v izobraževanje kolegov ob sedanji shemi ni izvedljivo. Pa tega res ni mogoče spremeniti? Če bi namreč lahko del pedagoške obveze ali del raziskovalne obveze ob enakih pogojih tehtanja pomembnosti za karierno ocenjevanje izpolnili tudi z izobraževanjem kolegov, bi zadeva bila rešljiva. Grem naprej; če bi kolegom, ki morajo danes v zelo zaostrenih pogojih konkurenčnosti dokazovati raziskovalno in pedagoško odličnost omogočili, da bi to odličnost lahko enakovredno realizirali z uvajanjem npr.  novih pedgoških rešitev spletnega pouka, bi lahko omilili naše zaostajanje pri uvajanju spletnega visokošolskega pouka. Kje  so naše rešitve “kombiniranega pouka”,  “obrnjene učilnice” ali “množičnih in odprtih spletnih predavanj (MOOC)”.             

Voda – zlato 21. stoletja?

V medijih, konvencionalnih in “novih”, lahko ta hip najdemo veliko prispevkov na temo oskrbe z vodo in na temo čigava last naj bi bila voda. Kot vzporedna tema se seveda pojavi tudi razmišljanje o vodi v plastenkah.  Na twitter/FB zapis Žige Turka sem na FB dodal nekaj zanimivih povezav, ki osvetljujejo ta del zgodbe:

Ko bi le bila ustekleničena, pa je "uplastenkana" in tu je ključ do vrste dodatnih problemov: >tukaj  in >tukaj, sploh je pa vredno prebrati zapis na W. 

Twitter tudi v pomoč študentom

Miro, hvala, tvoj tvit bo brez dvoma pomagal marsikateremu študentu. Najbrž preredko pomislimo, da lahko tudi tvitanje pomaga npr. pri pisanju esejskih nalog. Naj v poglavitnih točkah povzamem nasvete po originalnem zapisu na spletu Emerging EdTech :

1. S postavljanjem odprtih vprašanj na Twitterju (TW) ali s prošnjo za retvit lahko učinkovito razširite nabor potrebnih informacij.

2. Iščite povezave do vsebin, zlasti blogerskih, ki zadevajo vašo tematiko, pri tem je posebno pomembna ustrezna izbira gesel.

3. Ciljano poiščite zapise tviteratov, ki so eksperti (učitelji, raziskovalci) na določenem, v tem primeru vašem področju.

4. Včasih se velja pridružiti kakšni, seveda vašemu namenu ustrezajoči razpravi, ki je v teku na TW; s svojimi vprašanji lahko pridobite koristne dodatne nasvete.

5. Zelo uporabni so TW naslovi organizacij, npr. izobraževalnih ali vladnih, ki vam lahko pomagajo pri iskanju podatkov.

6. Knjižnice in arhivi s TW naslovi so naraven in bogat vir informacij in največkrat vam bodo pripravljeni pomagati.

7. Naslednji koristen in bogat vir so TW medijskih hiš, časopisnih in televizijskih; lahko da vam ne bodo odgovarjali, imajo pa pogosto koristne povezave do vsebin. Znova je pomembno, da uporabite učinkovita gesla.

8. Angažirajte tudi svoje sledilce, zlasti take, za katere predpostavljate, da imajo koristne podatke za vas in posebej tiste, za katete veste, da radi pomagajo; morda jih navdušite, da vam še oni pomagajo pri iskanju.

9. Če ste pri kakšnem podatku na katerega ste naleteli v dvomu o njegovi vrednosti, lahko TW uporabite kot forum, kjer povprašate, kakšne izkušnje imajo z virom drugi.

10. Vedno navedite vire svojih informacij tudi v vašem eseju; za to npr. lahko uporabite format, kot ga priporoča MLA (Modern Language Association) .