Blogerka Vesna pravi na Facebooku: “… Nisem edina učiteljica v OSNOVNI šoli, ki uporablja spletnik, spletno učilnico, twitter, facebook, e-pošto in celo (občasno za raziskovalno delo učencev) skype. - Na fakultetah pa zasledim le spletno učilnico, še na e-pošto številni profesorji ne odgovarjajo…”.
Povsem razumem razočaranje, ki ga je čutiti iz pisanja, saj je težko sprejeti nerazumljivo neskladje med pristopom v osnovnem in visokošolskem izobraževanju; kot da ne znamo videti, kaj se v učni tehnologiji dogaja v svetu, kot je to mogoče razbrati tudi iz vira, ki ga navaja Vesna. Kdaj nas bo doletel “paradigm shift” tudi na univerzah?
Kako jaz vidim situacijo: na osnovnih šolah je zaposlena predvsem mlajša generacija učiteljev, ki je vešča današnje tehnologije. Na faksu pa so večinoma starejši predavatelji, najde se tudi kakšen mlajši, a ti so dobro tehnološko podkovani. Moje mnenje: dokler se ne bo zamenjala generacija predavateljev bo vse ostalo tako kot je.
ReplyDeleteMislim, da nimamo časa, da čakamo zgolj na zamenjavo generacij; potrebno bo tudi ciljano doizobraževanje predvsem pa čvrsta odločenost v ustanovah, da posodobijo učne tehnološke rešitve
ReplyDeleteUh, na Facebooku sem se poslužila usmerjene razprave z znanci...
ReplyDeleteOsnovne in srednje šole sodelujejo v nacionalnem projektu Slovensko izobraževalno omrežje (sio.si), s katerim naj bi to genaracijsko razhajanje omilili. Ne vem pa, kako je s tem na fakultetah.
Res je, da tudi bodočih profesorjev, za zdaj še v osnovni šoli, ne učimo rabe računalnika. Osnovna računalniška znanja niso vključena v predmetnik. To je prepuščeno srednim šolam?
V visokem šolstvu so učitelji pod hudim pritiskom zahtev po odmevnem raziskovanju, ki je osnova kariernega napredovanja, tako je skrb za posodabljanje pouka v drugem planu. In potem morajo poslušati še nespametne očitke, da je nekaterim za doseganje plače dovolj "...delovna obveznost štiri do osem ur na teden..." (parafraza intervjuja predsednika vlade).
ReplyDelete