Maturanti mariborske Klasične gimnazije 1961/62

Danes smo se ob petdeseti obletnici mature v Mariboru srečali sošolke in sošolci, ki smo se v šolskem letu 1954/55 vpisali na takratno Klasično gimnazijo na Mladinski ulici 9 v Mariboru. V tej zgradbi smo opravili štiri razrede nižje gimnazije, in prav tam smo v šol. letu 1958/59, ko so ukinili nižjo gimnazijo, šolanje nadaljevali znova v prvem, takrat v 1. b razredu. Nato pa so po ukinitvi Klasične gimnazije klasične oddelke razdelili po treh srednjih šolah in nas je v jeseni leta 1959 doletela preselitev na 2. gimnazijo, kjer smo klasični program nadaljevali v 2. f. razredu in v šolskem letu 1961/62 maturirali. S šol. letom 1964/65 so nato maturirali še zadnji letniki po osemletnem študijskem programu humanistične šole.
Ob tokratnem srečanju smo obiskali 2. gimnazijo v Mariboru, ki nam jo je namestnica ravnatelja prijazno razkazala. V razredu, kjer smo pričakali maturo, smo nostalgično posedli v klopi in si priklicali takratno vzdušje,vmes pa obudili tudi kak oddaljen spomin:

Posneli smo tudi skupinsko fotografijo pred stavbo šole, nato pa enako storili še pred stavbo “izvirne” NAŠE gimnazije na Mladinski:

 

Dan smo zaključili na za nas že skoraj standardni lokaciji, v restavraciji Pri treh ribnikih:

Sošolci so za uvod pripravili ganljiv foto kolaž iz osmih let našega sobivanja. Sledil je nagovor v latinskem jeziku (vendar tega, preden ga ne dobi v roke kvalificiran lektor, še ne upam objaviti, da bi ne prizadel tistih, ki so latinščine res vešči). V prevodu pa je nagovor bil tak:
Drage sošolke, dragi sošolci!
Minilo je 58 let, kar smo se prvič srečali in sklenili zavezo za življenje, da bomo prijatelji v dobrem in slabem, da bomo spremljali usodo vsakega od nas in se veselili skupnih uspehov, spodbujali drug drugega v težavah in da bomo skupaj žalostni, ko nas bo preskušala usoda. In mineva 50 let, kar smo končali razburljivo in bujno obdobje zorenja in izobraževanja na naši Klasični gimnaziji. Pravzaprav smo šele kasneje spoznali, kakšna sreča nam je bila odmerjena, da smo lahko doživeli to našo šolo, da smo imeli najboljše učitelje in da smo imeli drug drugega. To je bila popotnica, za katero je potreben čas, da jo razumeš; še  več kot to, to je bila dediščina, ki je ne uživamo zgolj sami, ampak smo jo lahko kasneje delili s svojimi partnerji in smo preko vzgoje svojih otrok dragocenost klasične misli, prepričan sem, prenesli tudi nanje. Ker nekoč beseda elita ni bila družbeno zaželena, nam je to ohranjalo osebno skromnost, istočasno pa smo vendarle doživeli in smeli uživati vrh izobraževalnega dometa, ki nas je plemenitil, nam olajšal nadaljnje izobraževanje in nam v okoljih, kjer smo se kasneje zaposlili zagotavljal spoštovanje, neredko občudovanje, včasih pa tudi zavist. Ta slednja, nesrečna lastnost človeka je postala nekoliko kasneje usodna za prihajajoče generacije mladih, ki so jim to šolo vzeli in jim je bila vrnjena šele precej kasneje. Vmes pa je nastajala škoda, ki je ni mogoče izmeriti in se je najbrž povzročitelji niso povsem zavedali, jo pa brez dvoma lahko razume vsak od nas. Takrat ko prepoznava svojo jezikovno okretnost v maternem jeziku, za katero se moramo zahvaliti učiteljem, kot so bili prof. Glazerjeva ali prof. Gaborovičeva; ko zlahka premagujemo jezikovne zadrege v številnih drugih jezikih, čemur so napravili temelje učitelji kot so bili prof. Hrastnikova, prof. Štavbar, prof. Kolar; ko se lahko predajamo umetniškim užitkom, za katere je marsikdo, ki ni doživel prof. Kosa, prikrajšan; ko nam je lažje razumeti  svet in dogajanje v njem zaradi zgodovinarjev in geografov  kot so bil prof. Koropec, prof. Ževart, prof. Belec, prof. Muzlovič; ko smo kljub neciljanosti klasičnega programa vendarle tudi kasnejši naravoslovci odnesli potrebne odmerke evolucijskega nauka, matematične logike in filozofske senzibilnosti, ki so nam jih posredovali učitelji kot prof. Gaspari, prof. Bezjak in prof. Kac.
Vse to je zasluga naše šole, naše Klasične gimnazije, zato ponovimo želje za njeno trajno dobro: naj živi, naj raste, naj cveti!
In predlagam, da zapojemo našo in ne zgolj našo, ampak pesem vsake mladosti: Gaudeamus igitur.
Zdaj pa predlagam še, da vstanemo za minuto  v spomin tistih, ki smo ju imeli radi in ki ju ni več med nami, v spomin Filipa in Rolfa.
(Zahvala za fotografije gre g. Jožetu Pristovniku.)

Dodatek 17. oktober 2012
Kot sem obljubil ob izidu gornjega zapisa, zdaj dodajam tudi latinsko verzijo nagovora, ki mi ga je ljubeznivo in prizadevno popravila sošolka, prof. latinskega jezika Marija Lešnik Kosi, za kar se ji iz srca zahvaljujem:
Carae condiscipulae, cari condiscipuli,
iam annus quinquagesimus octavus (LVIII) est, cum post nostrum primum congressum pactum conclusimus amici et sodales ut in bonum et in malum erimus, fortunam uniuscuiusque inter nobis comitabimur et eventis alteris gaudebimus, nos in difficultate adhortabimur et simul nos tristi erimus quocumque fatum nos experietur. Et quinquaginta (L) annis elapsis hodie venit, cum tempus excitans maturatione et educatione in nostra alma mater classica perfectum erat. Re vera, hoc multo post percepimus, quam felices in schola nostra fuimus, magistros optimos et unumquemque aliium habebamus. Hoc viaticum fuit, tempus hoc intellegere eget, magis, quam ipsa hereditas erat, quod non solum nos, sed uti communicare cum sociis nostris, et tradere liberis nostris opiniones pretiosas in classicis potuimus. Quia verbum homo illustris in eo tempore socialiter commodum non erat, hoc nostram modestiam personalem tenere poterat, in eodem tempore nos tamen experti disciplinae eramus et frui qualitatem superiorem poteramus, quae nobis pretiosa fiebat et faciliorem amplius futuram educationem nobis fecit et in circulis ubi post eruditionem industrii eramus nobis respectum tribuit, saepe admirationem, aliquando invidiam. Iste infelix proprium hominis, esse fatalem pro discipulis adventuris scholae deprivatis se apparet et quod eis multo post rediit. Interim mala nascunt, quod metiri non potest et obscura in eis erant, qui ea fecerunt, tamen perceptum ab unoquoque inter nobis est. Illo tempore cum agilitas linguistica in nostra lingua paterna occurrit, quod magistris gratias habemus, vel magistra Glazer vel magistra Gaborovič; etiam cum facilitate superare confusionem linguisticam in multis linguis extrariis cedebamus, quod magistra Hrastnik, magister Štavbar, magister Kolar fudiverant; et si fruituri artem sumus, quod ei deminuti sunt, qui magistrum Kos non cognoverant; si melius mundum et eius res intellegimus, magistri historiae et geographiae sicut magistri Koropec, Belec, Ževart et Muzlovič meritum habent; quia schola classica in artibus naturalibus commodissima non est, tamen futuri eruditi scientiae naturalis cognitiones sufficientes abstulimus de theoria evolutionis, logica mathematica et sensu philosophico quae nobis magistri Gaspari, Bezjak atque Kac providerunt.
Hoc omne meritum scholae, scholae nostrae in classicis est et perpetuam gratiam exclamamus: vivat, crescat, floreat!
Et nunc cantare propono, non solum nostrae, sed carmen adolescentiae uniuscuiusque Gaudeamus igitur.
Rem autem nobis fero, ut statim surgamus pro memoria eorum, quos diligebamus atque diligimus, et qui, mortui, hic cum nobis non sunt: Philipus et Rolphus.

O bioloških študijskih programih

V zadnjem času sem na blogih že nekajkrat opozoril na spletišča, ki predstavljajo ali portale spletnih študijskih programov oz. učnih vsebin ali pa svetujejo povezave do njih ( >1  ; >2  ; >3 ; >4  ; >5  ) . Omenil sem v zadnjem času zelo aktualen način obrnjene učilnice (angl. “flipped classroom”) (  >tukaj  ) in pa tako imenovane tečaje MOOC ( >tukaj  ). Seveda to ni vse v široki paleti različnih možnosti spletnega ali kombiniranega klasičnega in spletnega pouka, ki ga danes srečujemo v svetu.

Pri izbiri primernega študijskega programa je seveda zelo pomembno, da kandidat vnaprej pridobi o njem nekaj osnovnih, a ključnih informacij. In temu je, konkretno za študij biologije, namenjen projekt v katerem v sodelovanju z nekaterimi ameriškimi univerzami pripravljajo spletišče Online Biology Degree,  ki bo brez dvoma zelo dobrodošel morebitnim kandidatom pri odločitvi o izbiri študija bioloških vsebin.

Partnerstvo v online poučevanju

Univerza Harvard in Massachusetts Institute of Technology (MIT) sta z današnjo tiskovno konferenco najavila edX (izgovor: edeks), novo partnerstvo v interaktivnem online poučevanju. Obe ustanovi bosta svoje učne vsebine ponudili v prostem dostopu. Z novim načinom ponudbe učnih vsebin skušajo podpreti tako svoj klasični učni proces na kampusu in istočasno razviti učinkovito globalno online  učno okolje. Tudi posamezne  dele celotne online platforme s katerimi gradijo spletne učne predstavitve nameravajo s časom kot odprtokodne rešitve ponuditi brezplačno vsem, ki želijo na njih graditi svoje lastne učne vsebine.    

Obrnjena učilnica

Naj s prejšnjo temo o OLPZ povežem današnjo, ko bom govoril od »obrnjeni učilnici«. Obeh zapisov ne povezuje zgolj skupna tehnološka osnova, ki jo nudi IKT, pomembnejša je konceptualna vezanost na podmeno, da se učitelj, razbremenjen utrujajočega izpraševanja, lahko učinkoviteje posveti študentom pri obravnavi nove snovi. Bom skušal s predstavitvijo metode podkrepiti svojo tezo. Najprej pa pojasnilo, zakaj v slovenščini  ime »obrnjena učilnica (angl. flipped classroom); mislim, da jo je prvi pri nas uporabil Tadej Stanič na svojem spletnem portalu eizobraževanje.net. Metodo so že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pričeli razvijati v ZDA  in uporabili so jo tako v osnovnih kot v srednjih šolah. Doživlja vse večjo popularnost in se seli seveda tudi v visokošolske programe. Predstavlja idejo, da učitelj snovi učencem ne predstavi najprej v predavanju, ampak jo ponudi v branje kot domačo nalogo in jo šele potem v razpravi z njimi do konca obdela. Od tod tudi naveza s spletno tehnologijo; ustrezno pripravljeno predavanje v video obliki učitelj odloži na splet in učenec ga uporabi časovno po svoji presoji, vsekakor pa do naslednje ure z učiteljem. Učitelj bo predavanje pripravil v določenem obsegu z lastno vsebino, npr. posnel bo npr. svoja dotedanja predavanja, za kar bo uporabil koristna računalniška orodja kombiniranih grafično tekstovnih prezentacij in video klipov (npr. SlideShare). To bo po potrebi, in to je vsekakor priporočljivo, kombiniral z različnimi že pripravljenimi učnimi vsebinami, ki so na voljo npr. na spletu, ali pa jih ima v svojem arhivu digitalnih vsebin. Primer spletno dostopnih vsebin so npr. predavanja, ki so na voljo kot t.i. odprte učne vsebine (angl. open course ware - OCW) npr. na portalu MIT . Odlične vsebine najdemo še na portalu Khan Academy  in pa na novem portalu TED Ed vsebin . Ko učenec vsebino doma pregleda, lahko pripravi vprašanja o nerazumljenih delih predstavitve, ali pa morda celo sam oblikuje kakšno razširitev teme. Na učni uri nato učitelj z metodami preverjanja, ali so učenci opravili naloženo nalogo (če so pregledali učiteljev video) presodi, kje je potrebno z razpravo določene zadeve pojasniti ali poglobiti. To je seveda dodana vrednost, ki je velikokrat pri klasičnih, frontalnih predavanjih zaradi pomanjkanja časa zamujena. Dodam pa naj priporočilo; učitelj naj po posvetu s strokovnjakom didaktikom, po možnosti takim, ki pozna koncept obrnjenega poučevanja, presodi, katere vsebine so primernejše za tako obliko pouka in zlasti, kakšne so njene morebitne pasti. V pomoč je, če najprej poiščemo nekaj spletnih strani, kjer uporabniki spregovorijo o metodi. Veliko koristnih napotkov in izkušenj iz »obrnjenega pouka« boste našli na blogih Flipped Learning , Math with McCarthy , My Flipped Classroom , Flipdteaching.

Nove oblike preverjanja znanja

Tokrat se naj dotaknem pomembnega opravila učiteljev in pomembne obveze študirajočih v visokošolskem učnem procesu. Govoril bom o izpitih. To počnem, ker se ne strinjam s posegi v finančni obseg financiranja visokošolskega izobraževanja, ki jih napovedujejo predlagani vladni varčevalni ukrepi, ko bi bili npr. načeti današnji standardi učne bremenitve učiteljev. Ob tem pa istočasno podpiram iskanje novih rešitev v učnem procesu, ki bi za ista sredstva dajale večji učinek. To namreč potrebujemo; potrebujemo boljši, predvsem vsebinsko učinkovitejši učni proces, ker nas sedanji oddaljuje od konkurenčnih in primerljivih okolij. Iskati velja predvsem rešitve, ki bi razrešile krč naše bolonjske reforme, ta nas spremlja od vsega začetka in so izvedbene izkušnje samo še povečale nezadovoljstvo pri izvajalcih in uporabnikih. In težave bolonjske reforme so v glavnem posledica odstopanja od izvornega koncepta vse od njene uveljavitve.

Začel bom z izzivalnim predlogom, ki najbrž marsikomu ne bo zvenel najbolj resno; predlagam namreč, da naj bi večina prve univerzitetne učne stopnje prešla na »online preverjanje znanja« (OLPZ), čemur naj bi ev. sledilo postopno večje vključevanje tradicionalne, ustne eksaminacije na drugi in tretji stopnji. Kot konkurenčen pa še vedno sodoben način preverjanja znanja naj bi razvijali tudi druge oblike računalniškega preverjanja znanja (RPZ). Res je, da precej naših visokih šol nima ustreznih učilnic za ta namen, vendar z obljubljenim večjim poudarkom na opremljanju šol z IKT bo ta problem morda vendarle rešljiv.

Seveda bo treba najprej za vsak kurikulum, na vseh stopnjah, določiti katere vsebine so ustreznejše za OLPZ (oz. RZP) in katere manj. Seveda pa je bistveno, da didaktična stroka pove, kakšne oblike OLPZ so primerne za določene vsebine, pri čemer bi pri nekaterih bili ustrezni že enostavni testi izbirnih vprašanj, medtem ko bi drugod prevzemali večjo vlogo esejski testi in preverjanje pri sodelovalnem pouku.

Moje bolj ali manj laično poznavanje online učne tehnologije in pedagogike seveda opravičuje pomanjkljivosti v mojih predlogih in morda celo neizvedljivost določenih rešitev. Prav zato bi se bilo treba problema lotiti profesionalno in to brez odlašanja, saj hitro napredovanje IKT in njeno siceršnje osvajanje s strani mladih, naš VIS učni sistem vedno bolj spreminja v arhaični torzo.

Verjamem, da je pri prestrezanju ugovorov in blaženju nezaupanja do OLPZ mogoče najti številne argumente, ki jih je mogoče uporabiti za zelo tehten zagovor. Predvsem razbremenimo učitelje tradicionalnega utrujajočega in časovno neučinkovitega izpraševanja, izognemo se nevarnosti pristranosti eksaminatorja, ki lahko temelji na najrazličnejših razlogih in ognemo se spreminjanju kriterialnosti izpraševalca, ki je npr. vezana na njegovo fizično in psihično kondicijo skozi daljše izpitne seanse. Ne smemo pozabiti, da OLPZ spreminja tudi način osvajanja znanja s strani študentov in jih usposobi za nove spretnosti v procesu učenja. Seveda vse to, če je uporabljeni izpitni model didaktično dobro premišljen. In tu seveda tudi ne more biti izključna presoja v rokah učitelja, ki mora biti v teh rečeh ustrezno svetovalno podprt s kompetenco profesionalcev didaktikov. Tako pridobljen, privarčevan čas pa bi učitelj nato lahko koristno uporabil za poučevalne namene v kontaktnih urah.  

Spomnim naj tudi, da naše univerze niso organizirane in locirane v izvedbi kampusa in pri marsikaterem študiju so študenti prisiljeni celo znotraj dneva pogosto menjavati lokacije, kar pomeni izgubo časa in siceršnjo nekomfortnost (stroški, prehrana, prevozi, čas za sprostitev in počitek); online preverjanje znanja pa bistveno zmanjša prav študentovo migracijo.

Ena ključnih zahtev, ki jo mora vsebovati odločitev za OLPZ/RPZ je seveda gotovost, da se izognemo goljufanja in plagiarizma. Tu je stroka IKT tista, ki mora v največji meri odgovoriti na te izzive; rešitve v svetu, ki so na voljo, zagotavljajo visoko stopnjo zanesljivosti in varovanja verodostojnosti študijskih programov pred to nevarnostjo.

Med tekstom dajem slutiti svojo negotovost o ustreznosti svojega razmisleka, zato bom vesel kritičnega zavračanja predstavljenih predlogov v komentarjih.

Univerza za 21. stoletje

Ob prebiranju Perryjevega članka nekaj misli »za skicirko«. Z razmahom IKT in njenim vdorom v učne ustanove, predvsem pa tudi v siceršnjo splošno rabo mladih, se seveda intenzivno in hitro spreminja scena učnega procesa. Zahteva zato njeno temeljito prenovo, več, potrebna je njena ponovna definicija. Preveč parametrov se bo spremenilo, da bi govorili zgolj o prenovi. In nato še dodatni dejavniki, ki ne koreninijo ravno v izobraževalni sferi, namreč recesija, ki sili v varčevanje v javni porabi, eksploziven razvoj znanosti, ki zahteva hitrejši pretok znanja od ideje do tehnologije, ter spremenjen socialni prostor.

Učiteljeva vloga se bo spremenila v koreninah; namesto, da bo, kot danes, eden od 100.000-ev posredovalcev znanja na določeno temo, bo moderator usmerjanja kurikularnih vsebin, ponujenih od redkih (vrhunskih) mojstrov znanja, spremljevalec študentovega osvajanja teh vsebin in preverjalec znanja ter na nek način varuh kvalitete kurikuluma in verodostojnosti diplome in diplomanta. V specifičnih jezikovnih okoljih je dodana nato še skrb za strokovno terminologijo v maternem jeziku. Ob tem, da bo kot ekspert za vsebino spremljal študentovo rast, bo seveda pomembno, da bo zlasti obvladal didaktične veščine novih oblik prenosa in osvajanja znanja, ki jih ponujajo novi nosilci informacij.
Nekaj orodij za novo učno paradigmo:
- Open Coursware = zalogovnik najkvalitetnejših učnih vsebin vrhunskih mojstrov;
- Twitter in email = 24/7 komunikacija študenta in moderatorja/mentorja;
- Blog in Wiki = podrobnejša obdelava vsebin, seminarsko delo, preverjanje znanja;
- Odprte znanstvene platforme (Wiki, Mendeley, PLoS) = razvoj študentskega raziskovalnega dela na načelih » open access« in »open science«.

Proizvodno inoviranje

Ker sem v prejšnjem zapisu na tem blogu mimogrede omenil tudi razmerja v R&R, cit.:”… koristi od intenzivnejšega vlaganja v znanost v upanju na razvoj lastnih inovativnih proizvodenj in nanje vezanega večjega gospodarskega razcveta…” in kasneje v komentarju izrazil dvom o realnosti velikih pričakovanj iz tega naslova, tudi v navezavi na članek prof. Damijana v Dnevniku, sem sprožil tudi zanimivo diskusijo v živo med kolegi. Hvaležen sem prof. J. Poharju, ki me je opozoril na spornost “govorjenja na pamet” o inovacijskem procesu in me usmeril na spletno stran zveze, ki se ukvarja z zadevno tematiko, namreč “Product Development and Management Association - PDMA”.  Tam se bralci lahko prepričajo o razvitosti stroke proizvodnega inoviranja; mimogrede lahko preskusijo tudi lastno ekspertizo v kratkem testu. Prepričan sem, da bodo informacije na tem spletišču zanimive za marsikoga.