Rodiški uspehi

V strokovnem okolju Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete, ki ima svoj domicil v Rodici pri Domžalah so ta teden doživeli dva odmevna in prijetna dogodka, v katera so bili vpleteni sodelavci oddelka. Prof. dr. Simon Horvat je prejel Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v genetiki , prof. dr. Peter Dovč pa je v radijski oddaji Podobe znanja imel daljši intervju v katerem je predstavil bogato raziskovalno dejavnost enote, ki jo vodi na področju genomike in biotehnologije v naravnih in gojenih populacijah živali.

Se jutri vidimo tukaj?

Na tej Arnesovi spletni strani lahko v počastitev mednarodnega tedna odprtega dostopa  jutri  ob 15.30 spremljate  videokonferenčni pogovor s profesorjem ameriške univerze Harvard dr. Petrom Suberjem o odprtem dostopu, ki ga organizirajo Centralna tehniška knjižnica v sodelovanju z  Univerzo v Ljubljani, Univerzitetna knjižnica Maribor Univerze v Mariboru in Arnes.

Teden Odprtega dostopa v Sloveniji

Letošnji, zdaj že tradicionalni Teden odprtega dostopa med 21. in 27. oktobrom bo v Sloveniji obogaten z mednarodno videokonferenco, ki jo pripravljata Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani in Univerzitetna knjižnica Univerze v Mariboru ob tehnični podpori Arnesa. Osrednji dogodek  videokonference bo intervju s prof. dr. Petrom Suberjem, gurujem svetovnega gibanja Odprtega dostopa (Open Access). Nekaj prvih podatkov o konferenci odkriva koncept vabila:

Mednarodni teden odprtega dostopa, 21. oktober do 27. oktober 2013

Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani  v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani in
Univerzitetna knjižnica Maribor Univerze v Mariboru
s tehnično podporo Arnesa

vas ob mednarodnem tednu odprtega dostopa vabita na videokonferenčni pogovor s profesorjem ameriške univerze Harvard dr. Petrom Suberjem, enim izmed utemeljiteljev  ideje odprtega dostopa do znanstvenih del.

Pogovor bo potekal 21. oktobra 2013 ob 15.30 uri hkrati v zbornični dvorani rektorata Univerze v Ljubljani (moderator Miro Pušnik, direktor CTK)
in
v Podreccini dvorani rektorata Univerze v Mariboru (moderator prof. dr. Jozsef Györkös).

Prof. dr. Peter Suber je eden izmed utemeljiteljev ideje odprtega dostopa do znanstvenih del in raziskovalnih podatkov.  Bil je član BOAI – Budapest Open Access Initiative, ki je leta 2001 utemeljila nov model licenciranja znanstvenih objav.  Leta 2003 je bil prof. Suber imenovan na mesto raziskovalca v organizaciji SPARC – Scholarly Publishing and Academic Resources Coalition in od leta 2009 deluje na Univerzi Harvard. Leta 2011 je postal direktor HOAP – Harvard Open Access Project, leta 2013 pa še direktor pisarne »Harvard Office for Scholarly Communication«.  Je avtor številnih publikacij, še posebej znana je njegova knjiga Open Access (v OA dostopna na http://mitpress.mit.edu/books/open-access).

V odprti interaktivni diskusiji s poudarkom na dosedanjih izkušnjah v Sloveniji bomo razpravljali o: pomenu in  licenciranju odprtega dostopa, o odnosu založnikov do  odprtega dostopa,  o zahtevah evropskih in ameriških znanstvenoraziskovalnih politik, o sistemih  vrednotenja ter o  odmevnosti znanstvenega dela v odprtem dostopu.

Udeleženci ste vljudno vabljeni k aktivnemu sodelovanju. Zaradi lažje organizacije mednarodnega pogovora vas prosimo za predhodno prijavo
na e-naslov irena.jaksa@ctk.uni-lj.si (Ljubljana) in dunja.legat@um.si (Maribor).

Videokonferenčni pogovor bo mogoče spremljati tudi preko spleta; spletni naslov bo naknadno objavljen na spletnih straneh Centralne tehniške knjižnice (http://www.ctk.uni-lj.si/) in Univerzitetne knjižnice Maribor (www.ukm.si).

Vljudno vabljeni!

Uporabite material kolegov !

Predsednik Univerze Teksas v Austinu W. C. Powers Jr. svetuje svojim sodelavcem v neke vrste okrožnici, ki pa je pravzaprav najširše sporočilo akademski srenji, da naj se učitelji sprijaznijo z uporabo kvalitetnega učnega materiala svojih kolegov iz drugih univerz, ki se pojavlja v novih spletnih “množičnih in odprtih spletnih predavanjih” (MOOC). Vendar ne zgolj teh, ampak vsakovrstnih učnih virov, kar jih je mogoče najti v spletnem  okolju. Istočasno sugerira iskanje rešitev, ki bodo vzpodbuda učiteljem za ustvarjanje novih vsebin. Zadeva namreč ne predstavlja nobenega posebnega  odmika od dosedanje prakse, ko so vendar učitelji že doslej uporabljali učbenike svojih kolegov; premik je le v mediju in seveda v pestrosti uporabe, ki jo ponujajo nove digitalne tehnologije.

Tečaj za pisce člankov za Wikipedijo

Že pred časom sem v dveh zapisih: tukaj >1  in tukaj >2 skušal zagovarjati Wikipedijo kot učni pripomoček in nagovarjati avtorje k živahnejšemu polnjenju tega dragocenega vira znanja, zlasti ko gre za nacionalno verzijo te spletne enciklopedije. Da je seveda za pripravo kvalitetnih zapisov na wikipediji vendarle potrebnega nekaj dodatnega znanja je jasno tudi njenim urednikom, zato poleg splošnih navodil, ki so vključena v portal, občasno organizirajo tudi posebne tečaje za pripravo člankov za wikipedijo. Začetek takega tečaja je napovedan za letošnji 6. avgust in bo trajal do 10. septmebra, prijavite pa se lahko na tem naslovu.    

Kažipot za vse, ki vas mika šolanje preko spleta

Vsi, ki me pogosteje (in torej prijazno) spremljate na tem in še na kakšnem blogu (LiLoLe) veste, da se zelo ogrevam za pouk, posredovan preko svetovnega spleta. Tistim, ki vam je tak način tudi blizu, ali pa vam je vsaj zbudil radovednost, lahko priporočim portal, ki je namenjen prav temu: da na enem mestu zbere podatke o vseh “online” učnih možnostih. Govorim o portalu OEDb (pomeni: Open Education Database), ki z dobro zasnovanim iskalnikom omogoča iskanje visokošolskih učnih vsebin na spletu. Opozorim pa naj, da baza zajema za zdaj (upam, da zgolj zaenkrat) le učne vsebine ameriških kolidžev in univerz (izjema: Kanada in na nek način Puero Rico), ki pa so k sreči, zahvaljujoč globalnosti spleta na voljo vsem. Odprtost je poudarjena značilnost izbora vsebin, razen tega pa zagotavlja portal tudi rangiranje ustanov oz. programov, ki jih boste našli v naboru. Portal zagotavlja kvalitetne poti informiranja, tudi z lastnim blogom, s tviterskim promoviranjem in tudi na Facebooku so prisotni.

Twitter v učilnici

Ko sem prebral zapis J. Warnerja na njegovem blogu “Just Visiting” o tvitanju v učilnici, sem postal radoveden, ali in koliko je to družbeno orodje uporabljano v šoli pri nas. Mislim, uporabljano, ne zlorabljano, ker se zavedam, da je uporaba telefonov, tablic in tudi prenosnikov v učilnici seveda za učitelja lako tudi nočna mora. Zlasti ko gre za telefone. Warnerjev pogovor s komentatorji je namreč razkril vrsto možnosti tudi za koristno rabo Twitterja, seveda če dosežemo s študenti spoštovanje dogovorjenega. Ideja uporabe tvitov za pripravo neke vrste zapisov predavateljevega nastopa se mi zdi zelo posrečena. Najprej, vešči, poudarjam, vešči uporabniki tvitanja dosegajo ob veliki hitrosti zapisovanja presenetljivo zgoščenost misli, ki pa še vedno ostajajo zelo informativne. In če bi npr. skupina študentov na tak način zapisovala predavateljev govor bi bila velika verjetnost, da bo kumulativni zapis zelo blizu zajetju celotnega sporočila, ki ga je posredoval predavatelj. Odtenki razumevanja sporočenega pri posameznih tviteratih pomenijo najbrž posebno, dodano vrednost takšnemu kolektivnemu zapisu. Če k temu dodamo tudi možnost komentiranja tvitov, čeprav tega ni mogoče svetovati sproti ob seansi, ampak kasneje, kot neko obliko diskusijske  nadaljevanke, se lahko pridruži nov koristen učinek.  Zlasti če se mu je pripravljen pridružiti tudi učitelj. Bi me zanimalo, če je v našem prostoru že kakšna izkušnja s tako obliko “sodelovalnega” pouka.