Konferenca o visokem šolstvu v ZDA

Morda bo pa to koga zanimalo.

"Vratarji znanja"

Pod naslovom Vratarji znanja boste v rubriki Intelekta našli podcast o tem kako velike svetovne znanstvene založbe kujejo bogate dobičke z objavljanjem javno financiranih znanstvenih raziskav, pri čemer so njihovi talci tako avtorji teh objav kot kupci znanstvenih revij. 

UL na spletu

Pri brskanju po spletu sem naletel na zanimivo pojavnost spletne prisotnosti Univerze v Ljubljani (UL). Ker si pojava ne znam razložiti ga prepuščam v spletno komentiranje. Vendarle pa bom zapis opremil s svojimi pomisleki. Pri iskanju podatkov o učitelju iz Filozofske fakultete sem naletel na dvoje paralelnih spletnih platform. Ena je del skupnega univerzitetnega spleta https://www.uni-lj.si/, druga pa je neodvisna kreacija (tako se mi vsaj dozdeva). Pa da to opremim z naslovi, prva je genuina platforma UL: http://www.ff.uni-lj.si/ in v angleški obliki: http://www.ff.uni-lj.si/an/. Drugo z imenom Uni-Aas.si pa najdemo na naslovu http://www.uni-aas.si/, a je ločeno vpeta v posebno akademsko platformo Academia.edu https://www.academia.edu/ s povezavo https://uni-aas.academia.edu/. Mimogrede, Academia.edu je, kot se predstavljajo, namenjena predstavljanju raziskovalne produkcije javnosti, kar se mi zdi koristna ponudba.

Za splet Uni-Aas.si je značilna zelo sproščena vsebina, o čemer govori že moto v naslovu: »Zanimivosti, novice, trači, nasveti – vse to in še več!«, kar seveda ni prav nič sporno. Vprašam pa se, čemu tega ni bilo mogoče vključiti v spletno platformo UL ali pa jo tja vsaj povezati, namesto na splet Academia.edu.

Nisem obširneje brskal po spletu, ali ni morda podobne binarnosti najti še pri kateri od članic UL. Sumim pa, da bi najbrž našel še kaj podobnega. In tudi razlago sem si oblikoval, da namreč trenutna vsebinska paradigma spleta UL ne ponuja članicam vseh možnosti, ki jih od spleta pričakujejo in ki jih splet lahko nudi. Da tem pričakovanjem ni zadoščeno kaže tudi trend, da se npr. na Facebooku pojavlja vse več spletnih predstavitev članic ali organizacijskih enot UL. Sam se tej nedorečenosti pridružujem s pripombo, ki sem jo že ob podobnih oglašanjih zapisal, da npr. pogrešam možnost vgraditve blogerskih vsebin sodelavcev UL in seveda tudi vgraditev drugih možnosti povezovanja z družbenimi omrežji v splet UL. Morda bo to, da je vodenje UL ta trenutek v rokah učitelja iz Fakultete za elektrotehniko, torej s poudarjeno afiniteto za nove tehnologije, srečna okoliščina. In bo UL še več pozornosti posvetila na eni strani različnim oblikam dvosmerne prisotnosti na spletu in tudi učinkovitejši vlogi temu čemur smo nekoč rekli Računski center Univerze, danes pa je to najbrž Univerzitetna služba za informatiko.  

Učenje se učinkovito seli na splet.

Vsakodnevno doživljanje spletnega »omreževalnega« komuniciranja nas na nek način dela negotove. Občutek, da nas nekdo (ali bolje nekaj)  stalno sledi in nadzoruje in nam na nek način sporoča, da o nas ve več, kot mi sami, ni najbolj prijeten. In vendar novi pristopi, ki jih omogoča umetna inteligenca in posredno oblikovanje obsežnih podatkovnih baz, prinašajo tudi marsikatero prednost. Npr. v naših potrošniških navadah, ko nam trg ponuja vse bolj našim željam prilagojeno ponudbo. In prav ta obet z našimi potrebami uglašene ponudbe obljublja v prihodnje korist še marsikje. Na primer v izobraževanju. To bo gotovo nadaljnji razlog vse večje popularnosti in prodornosti spletno temeljenega učenja. Spletno temeljen pouk bo vedno bolj skušal prepoznavati učenčeve sposobnosti in s tem povezane potrebe diferencirane učne obravnave. Na nek način bo morala biti v proces zagotavljanja maksimalnega učnega učinka vključena tudi presoja odnosa mentorja in učenca. S. Rioux in B. Stern v svojem članku to prepričljivo predstavljata. Ostane nam torej le še da počakamo na kvalitetne učne algoritme, ki bodo povezali oba cilja učenja in  poučevanja v kar se da učinkovito in seveda za sodelujoče tudi prijetno izkušnjo.  In kot pravi T. Seligova: »…pri učenju je pomembna inspiracija, ne informacija«.

Srečno 2018

Vsem bralcem,

vam želi vaš bloger Franc

Kako se (bomo)(bodo) učili?

Nad naslovom članka Education Needs to Be Uber-ized avtorice K. McDonaldsove sem se najprej namrdnil. Najprej, ker premalo poznam preoblikovalno vlogo, ki jo Uber najbrž ima v modelih individualnega transporta, na drugi strani pa  izobraževanje postavljam na piedestal dejavnosti z izpostavljenim družbenim pomenom. In vendar sem nato ob prebiranju članka uspel premisliti marsikateri namig v članku in mu pritrditi, saj ponujeni vzorci vendarle predstavljajo možnosti dopolnjevanja izobraževalnih učinkov, tako v ciljih učenja kot usposabljanja. Posebno presojo vsekakor zasluži vse močneje prisotna ponudba učnih in z učenjem povezanih vsebin (osvajanje veščin, preverjanje pridobljenega znanja) na spletu, kot jih posebno izrazito predstavljajo tečaji MIT OpenCourseWare, ki so orali ledino in nadgrajene rešitve v Courseri, Khan Academy in podobnih. Bogata ponudba vsebin in pestrost pedagoških pristopov v digitalno temeljenem pouku vendarle v celoti ne odgovori na pomisleke, s katerimi pedagogi svarijo pred pogumnim napovedovanjem ugašanja klasičnega pouka na račun spletno posredovanih vsebin. Ker npr. socialni vplivi, ki polnijo klasično oblikovan razredni pouk vsekakor niso zanemarljivi in zamenljivi z zgolj avdiovizualno tehnološko ponujenim znanjem. Na drugi strani pa mi je zelo simpatično inovativno aktiviranje učenca od zgolj absobiranja vednosti do kreativnega soustvarjanja učnega procesa, v t.i. prostorih izdelovanja (»makerspaces«), katerih vlogo bi npr. prevzemala javna knjižnična infrastruktura. Ko postanejo lahko učne vsebine tudi manjši segmenti vedenj/uspobljenosti, ki jih pomagajo pri učencih dosegati specializirani, pogosto skozi ljubiteljstvo oblikovani veščaki.

Dobra šola

Sploh se nam ni treba sramovati dosežkov našega šolskega sistema. Podatki, predvsem pa tabela iz članka Alexa Greya so dovolj zgovorni. OECDjevo tabelo sem v naših medijih zgrešil, a to bo najbrž moja napaka, čeprav, ko bi jo intenzivneje in ponovljeno objavljali, bi jo pa vendarle zasledil. In je vredna, da si jo ogledamo. V članku mi je posebno všeč prvi stavek:"...Svet je bolje izobražen kot kadarkoli prej, s stalnim porastom števila let, ki jih preživimo v šoli...". In to nekako povezujem z ugotovitvami S. Pinkerja, da je svet vse manj nasilen.