Vse dobro voščim

Spoštovani bralci,

želim vam in vašim domačim prijazen praznični čas, v novem letu

pa veliko zdravja in osebnega zadovoljstva,

bloger Franc

Mikrobiologija 1993 - 2013

Ko boste brskali po knjigi Mikrobiologija za znanje in napredek, ki jo je Biotehniška fakulteta UL izdala ob 20. obletnici univerzitetnega študija mikrobiologije boste naleteli tudi na podatek, da je med letoma 1993 in 2012 na študiju diplomiralo 524 diplomiranih mikrobiologov in da jih je med njimi 145 doktoriralo. Vsekakor izjemen podatek in potrditev kvalitete tega študijskega programa.

Zdravstveno varstvo starostnikov

Pravkar sem se vrnil iz zanimivega, koristnega in prijaznega srečanja. V Knjižnici Domžale po vzoru še nekaterih drugih lokacij, že nekaj časa deluje iniciativa Alzheimer caffe, kjer se približno enkrat na mesec dni srečujejo tisti v lokalnem okolju, ki jih zanima življenje starostnikov. Skrušeno priznavam, da sem se danes prvič udeležil dogodka, takoj uvidel, koliko sem zamudil in se zarekel, da take napake v prihodnje ne bom ponovil. Zares dobro pripravljena voditeljica g. Cveta Zalokar- Oražem je tokrat gostila g. dr. Milico Kramberger, dr. med. , specialistko nevrologije, vodjo Centra za kognitivne motnje na Kliničnem centru za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC v Ljubljani. Besede zdravnice, ki je z občutkom predstavila dileme porajajoče se in očitno nujne zdravstvene službe na eni strani in ključne medicinske karakteristike dementnih bolnikov na drugi, so očitno močno nagovorile avditorij. Poslušalci smo namreč v delu z razpravo intenzivno potrdili aktualnost predstavljene problematike s svojimi izkušnjami in radovedno povpraševali po odgovorih za lastne stiske, iskanja in opažanja.

Pobude civilne družbe iz naraščajočega nabora starostnikov, ki smo jim priča tudi v omenjeni aktivnosti lokalnega okolja ali pa v širših iniciativah, kot je npr. Spominčica, so vzpodbudne, k sreči v naraščanju in seveda nujno potrebne. Zlasti v družbi, ki se v konkretni socialni zadregi sooča z dvojnim generacijskim krčem: s težavami mlade generacije, na katero je vezan največji potencial za napredek družbe in s težavami generacije starostnikov, ki se močno povečuje v številu in ji neizogibno naraščajo zdravstvene, vzporedno pa morda brez potrebe tudi socialne težave.

Zanimiv vidik, ki ga je odprla razprava na opisovanem srečanju, je opažanje zdravnice dr. Krambergerjeve, da je ena od težav s katero se srečujejo pri delu, ko paciente težko nagovori za sodelovanje v anketnih in demonstracijskih nastopih, ki pa so nujni za promoviranje zdravstvenih ukrepov in izobraževanje ogroženih pacientov in njihovih skrbnikov. Lastnost, ki je najbrž vezana na zaprtost slovenskega karakterja, ki se nerad izpostavlja, ki nerad nastopa pa čeprav gre v posledici za pomembne in koristne učinke. Srečevanja, kot je bilo današnje, gotovo ta problem zmanjšujejo.

Sam najbolj pogrešam večjo odprtost predstavljanja aktualni problemov, tudi zdravstvenih, v novih medijih. Tudi z močnejšim prehodom zdravstvenega prosvetljevanja in informiranja, ne nazadnje tudi izobraževanja v splet, bi lahko storili veliko. Upajmo, da bodo poslej, če bo prišlo do reformiranja zdravstvenega sistema, na voljo sredstva tudi za ta namen.

V trenutku, ko se zdravstvena služba zaradi administrativne blokade srečuje skoraj z eksistenčnimi težavami, je težko pozivati k nujnosti parcialnega reševanja, ki ga zahteva zdravstvena zaščita starostnikov. Zlasti je objektivno težko o tem govoriti meni, ker sem sam globoko v tej generacijski niši in zato pristranski, vendar ko sem poslušal predstavitev skromnih pogojev v katerih se trudi skupina nevrologov v KC, tako v kadrih, kot v razpoložljivih standardih dela s pacienti, sem postal zelo žalosten. In sem zato poln občudovanja do zdravnikov in osebja, ki pri tem delu vztrajajo.

Rodiški uspehi

V strokovnem okolju Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete, ki ima svoj domicil v Rodici pri Domžalah so ta teden doživeli dva odmevna in prijetna dogodka, v katera so bili vpleteni sodelavci oddelka. Prof. dr. Simon Horvat je prejel Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v genetiki , prof. dr. Peter Dovč pa je v radijski oddaji Podobe znanja imel daljši intervju v katerem je predstavil bogato raziskovalno dejavnost enote, ki jo vodi na področju genomike in biotehnologije v naravnih in gojenih populacijah živali.

Se jutri vidimo tukaj?

Na tej Arnesovi spletni strani lahko v počastitev mednarodnega tedna odprtega dostopa  jutri  ob 15.30 spremljate  videokonferenčni pogovor s profesorjem ameriške univerze Harvard dr. Petrom Suberjem o odprtem dostopu, ki ga organizirajo Centralna tehniška knjižnica v sodelovanju z  Univerzo v Ljubljani, Univerzitetna knjižnica Maribor Univerze v Mariboru in Arnes.

Teden Odprtega dostopa v Sloveniji

Letošnji, zdaj že tradicionalni Teden odprtega dostopa med 21. in 27. oktobrom bo v Sloveniji obogaten z mednarodno videokonferenco, ki jo pripravljata Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani in Univerzitetna knjižnica Univerze v Mariboru ob tehnični podpori Arnesa. Osrednji dogodek  videokonference bo intervju s prof. dr. Petrom Suberjem, gurujem svetovnega gibanja Odprtega dostopa (Open Access). Nekaj prvih podatkov o konferenci odkriva koncept vabila:

Mednarodni teden odprtega dostopa, 21. oktober do 27. oktober 2013

Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani  v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani in
Univerzitetna knjižnica Maribor Univerze v Mariboru
s tehnično podporo Arnesa

vas ob mednarodnem tednu odprtega dostopa vabita na videokonferenčni pogovor s profesorjem ameriške univerze Harvard dr. Petrom Suberjem, enim izmed utemeljiteljev  ideje odprtega dostopa do znanstvenih del.

Pogovor bo potekal 21. oktobra 2013 ob 15.30 uri hkrati v zbornični dvorani rektorata Univerze v Ljubljani (moderator Miro Pušnik, direktor CTK)
in
v Podreccini dvorani rektorata Univerze v Mariboru (moderator prof. dr. Jozsef Györkös).

Prof. dr. Peter Suber je eden izmed utemeljiteljev ideje odprtega dostopa do znanstvenih del in raziskovalnih podatkov.  Bil je član BOAI – Budapest Open Access Initiative, ki je leta 2001 utemeljila nov model licenciranja znanstvenih objav.  Leta 2003 je bil prof. Suber imenovan na mesto raziskovalca v organizaciji SPARC – Scholarly Publishing and Academic Resources Coalition in od leta 2009 deluje na Univerzi Harvard. Leta 2011 je postal direktor HOAP – Harvard Open Access Project, leta 2013 pa še direktor pisarne »Harvard Office for Scholarly Communication«.  Je avtor številnih publikacij, še posebej znana je njegova knjiga Open Access (v OA dostopna na http://mitpress.mit.edu/books/open-access).

V odprti interaktivni diskusiji s poudarkom na dosedanjih izkušnjah v Sloveniji bomo razpravljali o: pomenu in  licenciranju odprtega dostopa, o odnosu založnikov do  odprtega dostopa,  o zahtevah evropskih in ameriških znanstvenoraziskovalnih politik, o sistemih  vrednotenja ter o  odmevnosti znanstvenega dela v odprtem dostopu.

Udeleženci ste vljudno vabljeni k aktivnemu sodelovanju. Zaradi lažje organizacije mednarodnega pogovora vas prosimo za predhodno prijavo
na e-naslov irena.jaksa@ctk.uni-lj.si (Ljubljana) in dunja.legat@um.si (Maribor).

Videokonferenčni pogovor bo mogoče spremljati tudi preko spleta; spletni naslov bo naknadno objavljen na spletnih straneh Centralne tehniške knjižnice (http://www.ctk.uni-lj.si/) in Univerzitetne knjižnice Maribor (www.ukm.si).

Vljudno vabljeni!

Uporabite material kolegov !

Predsednik Univerze Teksas v Austinu W. C. Powers Jr. svetuje svojim sodelavcem v neke vrste okrožnici, ki pa je pravzaprav najširše sporočilo akademski srenji, da naj se učitelji sprijaznijo z uporabo kvalitetnega učnega materiala svojih kolegov iz drugih univerz, ki se pojavlja v novih spletnih “množičnih in odprtih spletnih predavanjih” (MOOC). Vendar ne zgolj teh, ampak vsakovrstnih učnih virov, kar jih je mogoče najti v spletnem  okolju. Istočasno sugerira iskanje rešitev, ki bodo vzpodbuda učiteljem za ustvarjanje novih vsebin. Zadeva namreč ne predstavlja nobenega posebnega  odmika od dosedanje prakse, ko so vendar učitelji že doslej uporabljali učbenike svojih kolegov; premik je le v mediju in seveda v pestrosti uporabe, ki jo ponujajo nove digitalne tehnologije.