Ker ne vem, ali mailing lista deluje (imel sem težave z njeno uporabo), odgovarjam na nedavna vprašanja v zvezi s seminarji na tem blogu.
Študentka M. Varga sprašuje v zvezi s seminarsko nalogo pri sestavljanju katere sodeluje, kaj pomeni pojem« pathogen-associated molecular patterns (PAMP)«. Pojem slovenimo kot »molekulski vzorci značilni za patogene mikroorganizme« in je v uporabi za manjša molekulska zaporedja, ki jih pogosto najdemo in povezujemo s patogenimi mikroorganizmi. Sprožajo prirojen imunski odgovor s prepoznavo za gostitelja tujih molekul; najznačilnejše bakterijske sestavine s to lastnostjo pa so sestavine celičnih ovojev (lipopolisaharid, lipotejhojska kislina, peptidoglikan) in drugih celičnih sestavin npr. flagelin. Nekaj pojasnil najdete tudi tukaj na Wikipedii.
Študent G. Strugar sprašuje ali na gibanje monotrihih bakterij vpliva tudi Brownovo gibaje (v smislu spremembe smeri), glede na to da imajo samo en biček (oz. dva - po enega na vsakem polu) ali se tudi s tem bičkom orientirajo v prostoru? Zanimata ga tudi pojma »reversible flagella« in »unidirectional flagella«.
Na prvo vprašanje ta trenutek težko izčrpneje odgovorim; zgolj kot predpostavko pa bi rekel, da na bakterijsko celico vpliva tudi Brownovo gibanje, zlasti, ko bički niso v funkciji, da pa aktivnost bičkov najbrž premaga učinke Brownovih sil oz. da kvečjemu pride do interaktivnih pojavov, ko vpliva na gibanje kombinacija različnih učinkov. Nekaj na to temo najdete tudi >tukaj.
Še to: postavitvi dveh bičkov na enem ali obeh koncih celice pravimo, da gre za »lofotriho« postavitev, medtem ko pojem »monotrih« uporabljamo izključno za primer enega samega bička.
Za pojasnitev pojma »reversible flagella« bi za natančnejše pojasnilo potreboval povezavo z dejanskim tekstom v katerem se je pojavila sintagma. V splošnem z besedo reverzibilen opisujemo lastnost, ko neka spreminjajoča lastnost izgine in se lahko znova pojavi, v zvezi z bički bi to lahko bilo povezano s pojavom, da se nekaterim bakterijskim bičkom spremeni sestava (to spremlja tudi antigenska sestava), posledično pa to vpliva tudi na funkcijo (npr. izguba gibljivosti) in ta lastnost se lahko znova povrne.
Pojem »unidirectional flagella« bi tudi lahko bolje pojasnil, če bi poznal tekst v katerem ste ga našli. Najbrž pa je bil povezan s splošno lastnostjo, da bički s spreminjanjem smeri vrtenja spreminjajo tudi obliko gibanja (naprej, nazaj, na mestu, »prekopicujoče« gibanje ipd). Pojem po katerem sprašujete, predvidevam da pomeni biček, ki je sposoben gibanja zgolj v eni smeri.
