Učni materiali na spletu

Po blogu  Educational Technology and Mobile Learning povzemam nekaj priporočil za dostop do učnih materialov (takih, ki so prosto dostopni ali pa plačljivi za dostopno ceno):

1. OER Commons
Open Education Resources (OER) Commons je odprtodostopna platforma za različne učne vsebine, ki so bodisi v javni rabi ali pa licencirane v Creative Commons.

2. Bookboon 
je objavil preko 1.000 učbenikov v prostem dostopu.

3. Wikibooks
Wikibooks vsebuje več kot 2.000 knjig in drugih učnih materialov.

4. Open Textbook Library
ponuja bogat nabor brezplačnih učbenikov.

5. MERLOT
MERLOT je ena od najbogatejših zbirk prostodostopnih učbenikov, ki so smiselno katalogizirani po tematiki.

6. TextBookGo
je pogosto označen kot "številka ena" vir za elektronske učbenike.

"DA" za nove izobraževalne tehnologije

Pogosto slišimo ugovor, da nas uporaba novih tehnologij, zlasti v informatiki in še posebej v povezavi z izobraževanjem, poneumlja. Na nekatere teh pomislekov se je na kratko odzval (in jih ovrgel) Stephen Downes na svojem spletu.

Blog za učitelje

Vsekakor bi učiteljem priporočil blog Learnosity; veliko koristnih idej in dobrih povezav.

Zgodovina in filozofija izobraževanja

Uporaben pogled v zgodovino in filozofijo izobraževanja, ki je nastal na Univerzi Oregon.

Morda kakšen MOOC, ki ga še niste poznali

Ponudba “množičnih in odprtih spletnih predavanj” (MOOCs) se nezadržno širi. Morda pa v tem spisku vendarle najdete kakšno spletišče, ki ga še niste poznali.

O Wikipediji v učnem procesu.

Nedavno objavljena študija o vlogi Wikipedije (W.) v študijskem procesu, ki so jo pripravili v Avstraliji, kaže na rast zaupanja v ta vir znanja. Zaradi nezaupanja v zanesljivost tega vira, ki ga je bilo mogoče opazovati med leti 2003 in 2010 in ko so ta vir zavračali zlasti učitelji, se v nadaljevanju do danes krepi uporaba W. tudi v učnem procesu.

Družbena omrežja pri študiju

Splošna vpletenost v družbena omrežja, v katerih dnevno sodelujemo ima seveda tudi specifične posamične vplive na določene dejavnosti. Nekoliko starejši razmislek Jeffa Dunna v reviji Edudemic o neugodnih in ugodnih vpliv družbenih omrežij v izobraževanju je vsekakor trajno aktualen. Avtor našteje pet neugodnih in pet ugodnih vplivov mreženja na študente, kaj odtehta pa je seveda vsakomur prepuščena presoja:

1. Študent se pretirano osredotoča na informacije, ki mu jih zagotavljajo splet in družbena omrežja, kar seveda pomeni zmanjšan vložek v študij in pomnjenje.  

2. Istočasno spremljanje omrežja ob študiju omejuje učinkovitost osnovnega početja, saj se zmanjšuje koncentriranost zaradi množice informacij, ki jih prinašajo spletni viri.  

3. Več časa kot preživijo študenti na spletu manj imajo prilike za osebno druženje z vrstniki, to pa pomeni izgubo vplivov, ki jih ima osebna komunikacija. Pomembno se zmanjšuje njihova sposobnost ustvarjanja osebnih stikov.

4. Popularnost sodelovanja v družbenih omrežjih in način posredovanja informacij v njih zaradi hitrosti in površnosti zmanjšuje kvaliteto ubesedene misli.   

5. Prenos osebnih podatkov in varljiv občutek anonimnosti zmanjšuje kritičnost do zapisanega v družbenih omrežjih. To pa med drugim lahko pomeni izdajo slabosti, ko npr. to izkoristijo potencialni zaposlovalci, ki analizirajo aplikantove spletno publicirane izdelke.

Med pozitivnimi vplivi pa seveda velja poudariti te:

1. Preko družbenih omrežij se brez dvoma poveča obseg in v določeni meri tudi kvaliteta sodelovanja med študenti. Poveča se hitrost izmenjave informacij, s tem produktivnost in izboljša se delo v skupinah.  

2. Omrežne aktivnosti naučijo študente veščin, ki so koristne v poslovnem svetu; povečujejo obseg stikov med ljudmi in izboljšajo možnosti kariernega zorenja.

3. Pri delu z informacijskimi tehnologijami se študenti dobro seznanijo s opremo, ki jih bo neogibno spremljala vse kasnejše življenje.

4. Predstavitev lastnega profila je veščina, ki je učni proces ne nudi, lahko pa študentom koristno pomaga v kasnejšemu kariernemu predstavljanju na spletu

5. Osvojitev različnih vsebinskih (grafičnih, zvočnih, tekstovnih) medijev na spletu študentom zagotavlja možnosti predstavitve svojega ustvarjanja na spletu in istočasnega pridobivanja sprotnih odzivov vrstnikov, ne nazadnje pa je v pomoč v priložnostih, ko sami splet uporabijo kot poučevalno orodje.