Blog za učitelje

Vsekakor bi učiteljem priporočil blog Learnosity; veliko koristnih idej in dobrih povezav.

Zgodovina in filozofija izobraževanja

Uporaben pogled v zgodovino in filozofijo izobraževanja, ki je nastal na Univerzi Oregon.

Morda kakšen MOOC, ki ga še niste poznali

Ponudba “množičnih in odprtih spletnih predavanj” (MOOCs) se nezadržno širi. Morda pa v tem spisku vendarle najdete kakšno spletišče, ki ga še niste poznali.

O Wikipediji v učnem procesu.

Nedavno objavljena študija o vlogi Wikipedije (W.) v študijskem procesu, ki so jo pripravili v Avstraliji, kaže na rast zaupanja v ta vir znanja. Zaradi nezaupanja v zanesljivost tega vira, ki ga je bilo mogoče opazovati med leti 2003 in 2010 in ko so ta vir zavračali zlasti učitelji, se v nadaljevanju do danes krepi uporaba W. tudi v učnem procesu.

Družbena omrežja pri študiju

Splošna vpletenost v družbena omrežja, v katerih dnevno sodelujemo ima seveda tudi specifične posamične vplive na določene dejavnosti. Nekoliko starejši razmislek Jeffa Dunna v reviji Edudemic o neugodnih in ugodnih vpliv družbenih omrežij v izobraževanju je vsekakor trajno aktualen. Avtor našteje pet neugodnih in pet ugodnih vplivov mreženja na študente, kaj odtehta pa je seveda vsakomur prepuščena presoja:

1. Študent se pretirano osredotoča na informacije, ki mu jih zagotavljajo splet in družbena omrežja, kar seveda pomeni zmanjšan vložek v študij in pomnjenje.  

2. Istočasno spremljanje omrežja ob študiju omejuje učinkovitost osnovnega početja, saj se zmanjšuje koncentriranost zaradi množice informacij, ki jih prinašajo spletni viri.  

3. Več časa kot preživijo študenti na spletu manj imajo prilike za osebno druženje z vrstniki, to pa pomeni izgubo vplivov, ki jih ima osebna komunikacija. Pomembno se zmanjšuje njihova sposobnost ustvarjanja osebnih stikov.

4. Popularnost sodelovanja v družbenih omrežjih in način posredovanja informacij v njih zaradi hitrosti in površnosti zmanjšuje kvaliteto ubesedene misli.   

5. Prenos osebnih podatkov in varljiv občutek anonimnosti zmanjšuje kritičnost do zapisanega v družbenih omrežjih. To pa med drugim lahko pomeni izdajo slabosti, ko npr. to izkoristijo potencialni zaposlovalci, ki analizirajo aplikantove spletno publicirane izdelke.

Med pozitivnimi vplivi pa seveda velja poudariti te:

1. Preko družbenih omrežij se brez dvoma poveča obseg in v določeni meri tudi kvaliteta sodelovanja med študenti. Poveča se hitrost izmenjave informacij, s tem produktivnost in izboljša se delo v skupinah.  

2. Omrežne aktivnosti naučijo študente veščin, ki so koristne v poslovnem svetu; povečujejo obseg stikov med ljudmi in izboljšajo možnosti kariernega zorenja.

3. Pri delu z informacijskimi tehnologijami se študenti dobro seznanijo s opremo, ki jih bo neogibno spremljala vse kasnejše življenje.

4. Predstavitev lastnega profila je veščina, ki je učni proces ne nudi, lahko pa študentom koristno pomaga v kasnejšemu kariernemu predstavljanju na spletu

5. Osvojitev različnih vsebinskih (grafičnih, zvočnih, tekstovnih) medijev na spletu študentom zagotavlja možnosti predstavitve svojega ustvarjanja na spletu in istočasnega pridobivanja sprotnih odzivov vrstnikov, ne nazadnje pa je v pomoč v priložnostih, ko sami splet uporabijo kot poučevalno orodje. 

Bodimo razpravno zmernejši

Tale Edionwejin prispevek o spletnem diskusijskem komuniciranju mi je res všeč; ne, kar strinjam se z njim. Res bi bilo potrebno najti načine, kako razprave v spletnih medijih, tako v družbenih omrežjih kot v spletnih časnikih, narediti tolerantnejše. Pa brez potuhnjene želje po cenzuriranju. Seveda politično temeljene razprave razpihajo žerjavico in ker so seveda ponavljajoče predvolilne "vaje v slogu" sestavina demokratičnega okolja, je različnost v stališčih in nato v izjavah razumljiva. A nova spoznanja o vplivanju na javno mnenje so žal povečala ostrino in priklicala načine zlorabe spletne komunikacije. Tu zadeva zlahka zaide v področje manipuliranja. Edionwejina napotitev, da se posvetimo priporočilom, ki jih ponujajo pri Living Room Conversations vsekakor ni od muh.  

Quo vadis, Domine?

Namesto, da mediji z navajanjem podatkov o naraščanju interesa za prebiranje Mein Kampfa puščajo  v javnosti zaskrbljujoče sporočilo, bi bilo bolje, ko bi se zamislili nad opozorili, ki sta nam jih v svojih delih zapustila Orwell in Huxley in nam jih v spomin kliče sveža komunikacijska praksa spletnega družabnega mreženja. K sreči, če prisluhnemo svežim novicam, Orwellova dela v svetu ponovno dosegajo rekordno prodajo.  Ko prebiram članek o novi niši psihološke znanosti, o psihometriki, me namesto občudovanja predstavljenih dosežkov obhaja preganjavica. Bodo Big Data zadeva, ki nas bo torej poslej določala in nas bodo kreatorji javnega mnenja usmerjali in obvladovali s psihometriko? Poznavalci pomirjajo, da so ta vedenja in tudi praksa na voljo že kar nekaj časa pa niso omogočila bistvene prevlade enega pola nad drugim. Vendarle, kot v fizičnih dosežkih, včasih zelo droben zasuk v vadbenem protokolu lahko prinese temeljite rezultatske premike. In če se ti posledično prelevijo v težko popravljive družbene in ekonomske posledice, je sklenjen krog skrbi najbrž upravičen. Predstavljam si lahko in predvsem bi raje videl, ko bi izjemne intelektualne dosežke, kot je omenjena psihometrika, uporabili npr. v izobraževalne namene, namesto da si jih prilaščajo politiki za svoje manipulativne namene. To pač ni prijeten občutek. In to potem ko smo se še pred nedavnim lahko navduševali nad člankom, ki govori o osupljivem napredku na področju strojnega prevajanja.