Blog je res ugasnil, bloger pa še vztraja in vsem, ki boste slučajno odprli to stran želim vse dobro v novem leto 2026.

 

 Blog je res ugasnil, bloger pa še vztraja in vsem, ki boste slučajno odprli to stran želim vse dobro v novem leto 2026.

 Blog je res ugasnil, bloger pa še vztraja in vsem, ki boste slučajno odprli to stran želim vse dobro v novem leto 2026.

 

 

Blog je res praktično ugasnil, a bloger je še živ in vam želi zdravo in (znova) prijazno novo leto 2022.

 

Srečno 2020

Bloger, ki je omagal, želi bralcem, ki so najbrž obupali nad njim, SREČNO NOVO LETO 2020.
 

Srečno 2019

Vsem bralcem želim prijetne praznike in srečno novo leto 2019 vaš bloger Franc.

aktualno branje

Za skupino prijateljev sem pripravil priporočilo za aktualno branje; ker pa bi morda znalo zanimati še koga, vključujem priporočilo tukaj. 

Trenutno berem med drugimi dve izzivalni in sveži knjigi (obe sta izšli septembra letos, dostopni sta pa na Amazonu, obe tudi v e-verziji za Kindle).

Najprej je to knjiga Yuvala Noaha Hararija (Hariri je izraelski profesor zgodovine, njegove knjige pa uvrščajo na številne spiske svetovnih uspešnic):   
21 Lessons for the 21st Century,

ki pa je pravzaprav nadaljevanje prejšnje njegove knjige:
Homo Deus: A Brief History of TomorrowTo knjigo imamo v slovenščini.

Predvsem pa si je Harari naredil ime s svojo prvo knjigo (ki bi jo sam z mirno vestjo priporočil vsakemu srednješolcu kot uvod v zgodovino): 
Sapiens: A Brief History of HumankindTudi to knjigo imamo v slovenščini:

Druga knjigaki jo pravkar berem je knjiga Jonathana Haidta. Haidta uvrščajo številni indeksi med največje mislece današnje dobe. 

Torej knjiga, ki jo omenjam je The Coddling of the American Mind: How Good Intentions and Bad Ideas Are Setting Up a Generation for Failure (leto 2018)

Ta knjiga je v nekem smislu nadaljevanje njegovih dveh prejšnjih knjig:
The Righteous Mind: Why Good People Are Divided by Politics and Religion (leto 2012):

in  The HappinessHypothesis: Finding Modern Truth in Ancient Wisdom (leto 2006):

ki ju imamo obe tudi v slovenščini, tukaj in tukaj:

Omenim naj še prof. Jordana B. Petersona, tudi v zvezi z njegovim sodelovanjem v nastajajoči dialoški mreži Intellectual Dark Web (IDW). Predstavitev nekaterih pomembnejših članov te druščine. Tukaj pa najdete tudi obrazložitev enega od članov, Erica Weinsteina, kako je do nenavadnega imena prišlo:

Pomembnejše podkaste te skupine lahko sledite tukaj.

Dobro reklamo IDW-jevcm so naredili pri New York Times maja letos, ko so objavili precej polemičen članek o njih.

Zdaj pa še o Petersonu; zelo odmevata dve diskusiji, ki ju je nedavno imel s Samom Harrisom v Vancouvru v moderaciji z Bretom Weinsteinom, tukaj in tukaj. Že po aplavzu je mogoče presoditi, da gre za prave "pop zvezde" diskusijske manije, ki je preplavila Ameriko.

Sicer pa Peterson intenzivno objavlja na spletu preko YouTube:

- v profesionalnih svetovanjih preko spleta,

- v svojih predavanjih študentom,

- v bibličnih zgodbah. 

Peterson si je ime naredil tudi s svojo knjigo 12 zapovedi za življenje, ki jo je v vsega letu dni po svetu prodal v nakladi 2 milijona izvodov:
12Rules for Life: An Antidote to Chaos

ki jo imamo tudi v slovenščini.

Novinar Luka Lisjak Gabrijelčič je J.B. Petersona slovenski javnosti predstavil takole;

v Družini pa so o tem in podobnem (IDW) pripravili tudi okroglo mizo.

V člankih in povezavah za IDW, ki jih navajam boste lahko našli tudi linke do različnih podkastnih mrež in video diskusij, kot so npr. Rubin Report, Rogan podcast, Ben Shapiro Show in drugih.

Ja, in potem je še neko gibanje, ki je na nek način povezano  z IDW, to je Heterodox Academy, mreža, ki skuša ustvariti dialožni prostor na ameriških univerzah, organiziral pa jo je znani in že zgoraj omenjeni Jonathan Haidt.

Konferenca o visokem šolstvu v ZDA

Morda bo pa to koga zanimalo.

"Vratarji znanja"

Pod naslovom Vratarji znanja boste v rubriki Intelekta našli podcast o tem kako velike svetovne znanstvene založbe kujejo bogate dobičke z objavljanjem javno financiranih znanstvenih raziskav, pri čemer so njihovi talci tako avtorji teh objav kot kupci znanstvenih revij. 

UL na spletu

Pri brskanju po spletu sem naletel na zanimivo pojavnost spletne prisotnosti Univerze v Ljubljani (UL). Ker si pojava ne znam razložiti ga prepuščam v spletno komentiranje. Vendarle pa bom zapis opremil s svojimi pomisleki. Pri iskanju podatkov o učitelju iz Filozofske fakultete sem naletel na dvoje paralelnih spletnih platform. Ena je del skupnega univerzitetnega spleta https://www.uni-lj.si/, druga pa je neodvisna kreacija (tako se mi vsaj dozdeva). Pa da to opremim z naslovi, prva je genuina platforma UL: http://www.ff.uni-lj.si/ in v angleški obliki: http://www.ff.uni-lj.si/an/. Drugo z imenom Uni-Aas.si pa najdemo na naslovu http://www.uni-aas.si/, a je ločeno vpeta v posebno akademsko platformo Academia.edu https://www.academia.edu/ s povezavo https://uni-aas.academia.edu/. Mimogrede, Academia.edu je, kot se predstavljajo, namenjena predstavljanju raziskovalne produkcije javnosti, kar se mi zdi koristna ponudba.

Za splet Uni-Aas.si je značilna zelo sproščena vsebina, o čemer govori že moto v naslovu: »Zanimivosti, novice, trači, nasveti – vse to in še več!«, kar seveda ni prav nič sporno. Vprašam pa se, čemu tega ni bilo mogoče vključiti v spletno platformo UL ali pa jo tja vsaj povezati, namesto na splet Academia.edu.

Nisem obširneje brskal po spletu, ali ni morda podobne binarnosti najti še pri kateri od članic UL. Sumim pa, da bi najbrž našel še kaj podobnega. In tudi razlago sem si oblikoval, da namreč trenutna vsebinska paradigma spleta UL ne ponuja članicam vseh možnosti, ki jih od spleta pričakujejo in ki jih splet lahko nudi. Da tem pričakovanjem ni zadoščeno kaže tudi trend, da se npr. na Facebooku pojavlja vse več spletnih predstavitev članic ali organizacijskih enot UL. Sam se tej nedorečenosti pridružujem s pripombo, ki sem jo že ob podobnih oglašanjih zapisal, da npr. pogrešam možnost vgraditve blogerskih vsebin sodelavcev UL in seveda tudi vgraditev drugih možnosti povezovanja z družbenimi omrežji v splet UL. Morda bo to, da je vodenje UL ta trenutek v rokah učitelja iz Fakultete za elektrotehniko, torej s poudarjeno afiniteto za nove tehnologije, srečna okoliščina. In bo UL še več pozornosti posvetila na eni strani različnim oblikam dvosmerne prisotnosti na spletu in tudi učinkovitejši vlogi temu čemur smo nekoč rekli Računski center Univerze, danes pa je to najbrž Univerzitetna služba za informatiko.  

Učenje se učinkovito seli na splet.

Vsakodnevno doživljanje spletnega »omreževalnega« komuniciranja nas na nek način dela negotove. Občutek, da nas nekdo (ali bolje nekaj)  stalno sledi in nadzoruje in nam na nek način sporoča, da o nas ve več, kot mi sami, ni najbolj prijeten. In vendar novi pristopi, ki jih omogoča umetna inteligenca in posredno oblikovanje obsežnih podatkovnih baz, prinašajo tudi marsikatero prednost. Npr. v naših potrošniških navadah, ko nam trg ponuja vse bolj našim željam prilagojeno ponudbo. In prav ta obet z našimi potrebami uglašene ponudbe obljublja v prihodnje korist še marsikje. Na primer v izobraževanju. To bo gotovo nadaljnji razlog vse večje popularnosti in prodornosti spletno temeljenega učenja. Spletno temeljen pouk bo vedno bolj skušal prepoznavati učenčeve sposobnosti in s tem povezane potrebe diferencirane učne obravnave. Na nek način bo morala biti v proces zagotavljanja maksimalnega učnega učinka vključena tudi presoja odnosa mentorja in učenca. S. Rioux in B. Stern v svojem članku to prepričljivo predstavljata. Ostane nam torej le še da počakamo na kvalitetne učne algoritme, ki bodo povezali oba cilja učenja in  poučevanja v kar se da učinkovito in seveda za sodelujoče tudi prijetno izkušnjo.  In kot pravi T. Seligova: »…pri učenju je pomembna inspiracija, ne informacija«.

Srečno 2018

Vsem bralcem,

vam želi vaš bloger Franc

Kako se (bomo)(bodo) učili?

Nad naslovom članka Education Needs to Be Uber-ized avtorice K. McDonaldsove sem se najprej namrdnil. Najprej, ker premalo poznam preoblikovalno vlogo, ki jo Uber najbrž ima v modelih individualnega transporta, na drugi strani pa  izobraževanje postavljam na piedestal dejavnosti z izpostavljenim družbenim pomenom. In vendar sem nato ob prebiranju članka uspel premisliti marsikateri namig v članku in mu pritrditi, saj ponujeni vzorci vendarle predstavljajo možnosti dopolnjevanja izobraževalnih učinkov, tako v ciljih učenja kot usposabljanja. Posebno presojo vsekakor zasluži vse močneje prisotna ponudba učnih in z učenjem povezanih vsebin (osvajanje veščin, preverjanje pridobljenega znanja) na spletu, kot jih posebno izrazito predstavljajo tečaji MIT OpenCourseWare, ki so orali ledino in nadgrajene rešitve v Courseri, Khan Academy in podobnih. Bogata ponudba vsebin in pestrost pedagoških pristopov v digitalno temeljenem pouku vendarle v celoti ne odgovori na pomisleke, s katerimi pedagogi svarijo pred pogumnim napovedovanjem ugašanja klasičnega pouka na račun spletno posredovanih vsebin. Ker npr. socialni vplivi, ki polnijo klasično oblikovan razredni pouk vsekakor niso zanemarljivi in zamenljivi z zgolj avdiovizualno tehnološko ponujenim znanjem. Na drugi strani pa mi je zelo simpatično inovativno aktiviranje učenca od zgolj absobiranja vednosti do kreativnega soustvarjanja učnega procesa, v t.i. prostorih izdelovanja (»makerspaces«), katerih vlogo bi npr. prevzemala javna knjižnična infrastruktura. Ko postanejo lahko učne vsebine tudi manjši segmenti vedenj/uspobljenosti, ki jih pomagajo pri učencih dosegati specializirani, pogosto skozi ljubiteljstvo oblikovani veščaki.

Dobra šola

Sploh se nam ni treba sramovati dosežkov našega šolskega sistema. Podatki, predvsem pa tabela iz članka Alexa Greya so dovolj zgovorni. OECDjevo tabelo sem v naših medijih zgrešil, a to bo najbrž moja napaka, čeprav, ko bi jo intenzivneje in ponovljeno objavljali, bi jo pa vendarle zasledil. In je vredna, da si jo ogledamo. V članku mi je posebno všeč prvi stavek:"...Svet je bolje izobražen kot kadarkoli prej, s stalnim porastom števila let, ki jih preživimo v šoli...". In to nekako povezujem z ugotovitvami S. Pinkerja, da je svet vse manj nasilen. 

Znanost, novinarstvo in demokracija

Bliža se začetek akademskega leta. Ko učitelj vzpostavlja prvi stik z avditorijem študentov je to morda prilika, da predstavi tudi svoj strokovni kredo. Ki na visoki šoli pri učitelju nujno korenini v raziskovalni izkušnji in je ta utemeljena na znanstvenih izhodiščih. In morda ni odveč, če učitelj študente prav v prvem stiku opozori na prostor v katerem znanje nastaja in se prenaša, vključno z javnostjo, ki naj bi bila v tej ali oni obliki končni uporabnik znanja. Na to misel me pripeljal nedavni video klip, ki je nastal na konferenci "Znanost, novinarstvo in demokracija: spopad z novo realnostjo" na Univerzi Rockefeller, kjer je imel učinkovit uvodni nastop znani ameriški znanstveni novinar, avtor številnih knjižnih prodajnih uspešnic in cenjen predavatelj Carl Zimmer. Kaj si predstavljam, da bi učitelj z razpravo ob tem posnetku lahko posredoval študentom. Predvsem izhodišča, ki jih Zimmer povzema tudi v svojem govoru, ko mladim začetnikom znanstvenega pisanja priporoča v petih točkah izhodišča za njihovo uspešno delo (v videu od min. 35:00 dalje). In ta načela so pač koristni napotki za vsakogar, ki radovedno išče novo znanje. In kaj še lahko ponudi taka razprava; to da spopad različnih interesov lahko ogrozi objektivnost informacije, pri čemer je izkrivljanje močno pod vplivom materialnih interesov, pa predsodkov, politike, verovanj... Opozoriti velja tudi na posebnosti sodobnega novinarstva, ki je z vstopom digitalnih medijev in družbenega mreženja postalo na eni strani bolj transparentno po drugi strani pa tudi bolj občutljivo na razširjanje lažnih novic (fake news). In končno, da spoštljivost do znanja ne sme prekriti kritičnosti do posredovane vsebine, kritičen do nje pa je seveda lahko le tisti z dovolj kilometrine pri njenem osvajanju.

Splet Wonkhe za visoko šolstvo

Če vam je blizu tematika visokega šolstva, bodisi v zadevah organiziranja, upravljanja, kadrovanja in vrednotenja sistema, boste našli veliko zanimivega na spletu Wonkhe. 

Konceptni načrt

Program "konceptni načrt" (Concept Map) vam bo omogočil, da si boste v grafični obliki pripravili miselni/konceptni vzorec kot koristno pomoč pri pouku.

Digitalni pouk

Če ste se odločili, da boste svoj dosedanji, klasični model pouka obogatili z digitalnimi elementi, vam bodo najbrž pomagali nasveti v tem prispevku. 

O študentskem ocenjevanju učiteljev

Študija B. Uttla in sod. o učinkovitosti učiteljev osvetli nekatere predpostavke:
- študenti se ne naučijo več od učiteljev, ki so boljši v študentskem ocenjevanju učiteljev (ŠOU);
- starejše meta-analize korelacije med ŠOU in učno učinkovitostjo niso ustrezne;
- ponovna analiza nekdanjih meta-analiz pokaže, da ŠOU ocena razloži komaj kakšen procent variabilnosti v učinkih učenja študentov;
- nova meta-analiza (z multisekcijsko metodo) pokaže, da povezave med ŠOU in učnimi rezultati študentov ni.

Obrnjena učilnica - da ali ne?

Praksa obrnjenega učenja ali obrnjene učilnice ("flipped classroom") se vse bolj uveljavlja. Je pa njen prodor vendarle obotavljiv in to predvsem zato, ker nima zgolj prednosti, ampak tudi slabosti. O dobrih in slabih straneh tega učnega načina  pripoveduje prispevek M. Aceda. In če vas bodo pomisleki omajali, naj vendarle velja ugotovitev avtorja v zaključku, da je način odprtega učenja lahko zelo učinkovit, zlasti pa je uporaben v samostojnem učenju.